Ob letošnji 24. obletnici izbrisa v Amnesty International Slovenije ter na Mirovnem inštitutu opozarjajo, da izbris kot ena izmed najbolj grobih sistematičnih kršitev človekovih pravic naše države, pristaja na obrobju političnega dogajanja. Domača politična elita ni pripravljena ustrezno in pošteno razrešiti niti pravnih statusov izbrisanih, kaj šele prizadetim priznati primerno odškodnino za vse trpljenje, ki so ga prestali. Več
Zagovorništvo
O praksah uradnih organov v postopkih za izdajo dovoljenja za stalno bivanje
Nekateri izbrisani so nas obvestili tudi o tem, da na upravnih enotah oziroma slovenskih predstavništvih v drugih državah ne dobijo točnih informacij v zvezi z urejanjem statusa, samim potekom postopka pridobitve dovoljenja za stalno bivanje ali v zvezi z nedavno sprejetim zakonom o odškodninah. Prav tako pa so nas nekateri obvestili o popolnoma nesprejemljivih vprašanjih, ki se jim zastavljajo tekom zaslišanj na upravnih organih. Za primer navajamo nekatera izmed omenjenih vprašanj. Več
Organizacije civilne družbe opozarjajo na pomanjkljivosti zakonodaje namenjene urejanju položaja izbrisanih prebivalcev ter popravi storjenih krivic
Odprava izbrisa in njegovih posledic ni samo pravna dolžnost države, temveč tudi moralna, saj gre tudi za etično vprašanje pomoči ljudem, ki jih je država s kršitvijo človekovih pravic na podlagi diskriminacije izločila iz družbe. Zaradi navedenega od slovenskih oblasti tudi ponovno zahtevamo, da se ukrepi odprave posledic izbrisa zasnujejo izključno na podlagi poprejšnjega dogovora z organizacijami izbrisanih. Več
Sporočilo Komisarja Sveta Evrope za človekove pravice
Zdaj morajo slovenska vlada, parlament in civilna družba narediti zaključni, skupni poskus, da bi razmislili o odprtih vprašanjih in poiskali trajne rešitve za vse žrtve izbrisa. Sprejetje novega zakona s takšnimi izboljšavami ni zgolj ključen korak za celovito popravilo napak iz preteklosti, temveč tudi potrebno dejanje, s katerim bo država prevzela odgovornost za izbris in preprečila, da bi se podobne kršitve človekovih pravic dogajale v prihodnje. Več
Državni zbor razpravljal o predlogu Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča
Državni zbor je na seji 24. septembra 2013 v prvem branju potrdil osnutek Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča (Zakon), katerega sprejetje je s sodbo v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji leta 2012 zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Zakon predvideva priznanje pravice do odškodnine le za nekaj več kot 10.000 oseb (od 25.671), ki so v Sloveniji že uredile dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo. Zanje Zakon predvideva 40 EUR pavšalne odškodnine za vsak mesec izbrisa, ki ga bo mogoče uveljavljati v upravnem postopku, presežek do 2,5 kratnika pavšala pa bodo lahko zahtevali pred rednimi sodišči v Sloveniji. Več
Skupinski zahtevki izbrisanih vloženi na Evropsko sodišče za človekove pravice
Ker vlada RS ni spoštovala roka, določenega v pilotni sodbi, je še vedno edina pravna možnost za odpravo kršitev za žrtve izbrisa Evropsko sodišče za človekove pravice. Stotine izbrisanih, ki trdijo, da so jim bile kršene enake pravice kot pritožnikom v primeru Kurić in drugi, je 27. junija in 3. julija 2013 vložilo svoje pritožbe in zaprosilo Sodišče, naj odloči o njihovih odškodninskih zahtevkih ne glede na to, ali bo v prihodnje Slovenija vzpostavila primeren mehanizem za ta namen. Več
Izbrisani prejeli prve odškodnine
Republika Slovenija je šestim pritožnikom iz zadeve Kurić in drugi proti Sloveniji, o kateri je 26. junija 2012 odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice, izplačala odškodnino za nematerialno škodo v višini 20.000 EUR. Gre za prve odškodnine izplačane v Sloveniji zaradi izbrisa nasploh. Več
Sodba Evropskega sodišča v slovenščini
Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je 26. junija 2012 izdal sodbo v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, s katero je Slovenijo obsodil zaradi kršitev konvencijskih pravic izbrisanih prebivalcev. Sodba je sedaj javno dostopna tudi v slovenskem jeziku … Več
Sodim med izbrisane. Kako lahko uveljavljam odškodnino?
S sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 26. junija 2012 se je pokazala možnost za uveljavljanje povračila škode, ki je izbrisanim nastala z odvzemom pravnega statusa. Uveljavljanje odškodnin pred slovenskimi sodišči namreč doslej ni bilo uspešno. Evropsko sodišče pa je priznalo odškodnino šestim izbrisanim prebivalcem, poleg tega pa je Sloveniji naložilo, da mora v enem letu pripraviti odškodninsko shemo za izbrisane prebivalce. Več
Seja komisije za peticije o izbrisu
Ob dvajseti obletnici izbrisa je bila na pobudo nevladnih organizacij sklicana seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Državnega zbora. Na seji so predstavniki izbrisanih, stroke in nevladnih organizacij poslance in poslanke seznanili s stanjem poprave krivic, opozorili na nezadostne ukrepe in potrebo po nadaljnjih aktivnostih v smeri odprave posledic kršitev. Več
Dvajset let izbrisa: poziv za popravo krivic
Pred dvajsetimi leti 26. februarja 1992 so slovenske oblasti iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije izbrisale 25.671 ljudi ter jim odvzele vsakršen pravni status. To dejanje je potekalo brez podlage v zakonu. Nezakonitost izbrisa je ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS. Več
Izbrisani pred Velikim senatom sodišča v Strasbourgu
6. julija 2011 so se izbrisani, ki so pritožniki v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji, udeležili javne obravnave pred Velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice. Več