Izbris iz registra stalnega prebivalstva je bilo samovoljno dejanje upravnih organov Republike Slovenije, ki ni imelo podlage v zakonu, zato je njegovo nezakonitost ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Prizadel je ljudi, ki so bili večinoma (a ne vsi) rojeni v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, so imeli jugoslovansko državljanstvo in praviloma tudi državljanstvo ene od drugih republik nekdanje Jugoslavije, živeli pa so v takratni Socialistični republiki Sloveniji, kjer so imeli prijavljeno stalno prebivališče.

Ob osamosvojitvi Slovenije 25. 6. 1991 so tisti, ki so imeli republiško državljanstvo SR Slovenije, avtomatično pridobili državljanstvo nove države Republike Slovenije, po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije pa so imeli vsi državljani drugih republik SFRJ s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji pravico, da v šestih mesecih zaprosijo za državljanstvo.

Tistim, ki državljanstva niso pridobili (ker iz kateregakoli razloga niso vložili vloge ali ker je bila njihova vloga zavrnjena ali zavržena ali je bil postopek ustavljen), je bil odvzet tudi status stalnih prebivalcev. Stalno prebivališče so jim lokalni upravni organi odvzeli arbitrarno; tako so ravnali na osnovi centralnega internega navodila Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja in državnega sekretarja Slavka Debelaka. Z odvzemom statusa so izgubili tudi ekonomske in socialne pravice, ki so vezane na status stalnega prebivalca.

Več informacij o izbrisu samem je na voljo v Dedić et al. 2003, Lipovec Čebron in Zorn 2007 in Kogovšek et al. 2010.