Zdaj morajo slovenska vlada, parlament in civilna družba narediti zaključni, skupni poskus, da bi razmislili o odprtih vprašanjih in poiskali trajne rešitve za vse žrtve izbrisa. Sprejetje novega zakona s takšnimi izboljšavami ni zgolj ključen korak za celovito popravilo napak iz preteklosti, temveč tudi potrebno dejanje, s katerim bo država prevzela odgovornost za izbris in preprečila, da bi se podobne kršitve človekovih pravic dogajale v prihodnje. Več
Državni zbor razpravljal o predlogu Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča
Državni zbor je na seji 24. septembra 2013 v prvem branju potrdil osnutek Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča (Zakon), katerega sprejetje je s sodbo v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji leta 2012 zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Zakon predvideva priznanje pravice do odškodnine le za nekaj več kot 10.000 oseb (od 25.671), ki so v Sloveniji že uredile dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo. Zanje Zakon predvideva 40 EUR pavšalne odškodnine za vsak mesec izbrisa, ki ga bo mogoče uveljavljati v upravnem postopku, presežek do 2,5 kratnika pavšala pa bodo lahko zahtevali pred rednimi sodišči v Sloveniji. Več
Skupinski zahtevki izbrisanih vloženi na Evropsko sodišče za človekove pravice
Ker vlada RS ni spoštovala roka, določenega v pilotni sodbi, je še vedno edina pravna možnost za odpravo kršitev za žrtve izbrisa Evropsko sodišče za človekove pravice. Stotine izbrisanih, ki trdijo, da so jim bile kršene enake pravice kot pritožnikom v primeru Kurić in drugi, je 27. junija in 3. julija 2013 vložilo svoje pritožbe in zaprosilo Sodišče, naj odloči o njihovih odškodninskih zahtevkih ne glede na to, ali bo v prihodnje Slovenija vzpostavila primeren mehanizem za ta namen. Več
Rok za pripravo posebnega mehanizma za priznavanje odškodnine izbrisanim prebivalcem ostaja 26. 6. 2013
Vlada Republike Slovenije je Evropsko sodišče za človekove pravice zaprosila za podaljšanje roka za pripravo odškodninske sheme za eno leto – torej do 26. 6. 2014. Sodišče je vladi odgovorilo, da ni pristojno za podaljševanje rokov, ki jih je zapisalo v svojih sodbah, in jo obvestilo, da se mora s to prošnjo obrniti na Odbor Ministrov pri Svetu Evrope, ki je pristojen za nadzor nad izvrševanjem sodb. Več
Rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD izteka
Izbrisani, ki še nimajo urejenega statusa v Republiki Sloveniji, t.j. niso vložili prošnje za izdajo dovoljenja za stalno bivanje na podlagi ZUSDDD, imajo na voljo le še dva tedna časa – 24.7.2013 namreč poteče rok za oddajo vlog. Več
Objavljene nove zgodbe izbrisanih
Na Mirovnem inštitutu še vedno zbiramo in zapisujemo zgodbe izbrisanih, saj želimo, da se nikoli ne pozabijo. Vse govorijo o izbrisu in njegovih posledicah, vendar je vsaka zgodba drugačna, vsaka je osebna. Tokrat objavljamo sedem novih osebnih zgodb, ki so nam jih zaupali izbrisani. Več
Izbrisani prejeli prve odškodnine
Republika Slovenija je šestim pritožnikom iz zadeve Kurić in drugi proti Sloveniji, o kateri je 26. junija 2012 odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice, izplačala odškodnino za nematerialno škodo v višini 20.000 EUR. Gre za prve odškodnine izplačane v Sloveniji zaradi izbrisa nasploh. Več