Poslanci so v četrtek, 21.11.2013 s 46 glasovi za in z 29 glasovi proti sprejeli Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (zakon o odškodninski shemi za izbrisane).

Po tem zakonu do odškodnine ne bodo upravičeni vsi izbrisani, temveč le tisti z urejenim statusom v Sloveniji (z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom) in tisti, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo zaprosili pred sprejemom zakona, namenjenega urejanju statusa izbrisanih, leta 2010 (ZUSDDD-B), a ga niso dobili (so bili zavrnjeni), po prenovljeni zakonodaji iz leta 2010 pa zanj niso več zaprosili.

Do odškodnine po tem zakonu torej ne bodo upravičeni vsi tisti izbrisani, ki po izbrisu svojega statusa v Sloveniji niso več urejali (niso vložili prošnje za stalno bivanje) in tisti, ki so prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje vložili po zadnji veljavni zakonodaji iz leta 2010 in so bili zavrnjeni. Prav tako glede na ta zakon do odškodnine niso upravičeni otroci izbrisanih in svojci tistih izbrisanih, ki so umrli.

Vlada je mnenja, da so izbrisani zgolj z ureditvijo statusa pokazali interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji. Po navedbah Ministrstva za notranje zadeve bo do odškodnine upravičenih okrog 12.000 izbrisanih – od skupaj 25.671 izbrisanih.

Višina odškodnine, o kateri bodo odločale upravne enote v upravnih postopkih, se bo izračunala za obdobje od izbrisa do ponovne ureditve statusa (dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejetja v slovensko državljanstvo) v višini 50 evrov za vsak polni mesec. Posameznik ali posameznica pa se lahko odloči še za uveljavljanje odškodnine v sodnem postopku. V sodnem postopku bo potrebno dokazati, da je posamezniku ali posameznici nastala škoda, zaradi katere mu/ji pripada višja odškodnina od tiste, ki je bila določena v upravnem postopku. Skupna odškodnina bo znašala največ trikratni znesek odškodnine, določene v upravnem postopku. Za lažje razumevanje navajamo primer: nekdo, ki je bil izbrisan 5 let (ki je po petih letih dobil dovoljenje za stalno bivanje ali bil neposredno sprejet v slovensko državljanstvo), bi bil upravičen do pavšalnega zneska 3.000 eur v upravnem postopku; če se ta oseba odloči še za sodno pot, je višina najvišje možne skupne odškodnine že vnaprej omejena na znesek 9.000 eur.

Poleg denarne odškodnine zakon omenja tudi druge oblike »pravičnega zadoščenja« za izbrisane: plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, vključitev v programe socialnega varstva, olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, enako obravnavanje pri reševanju stanovanjskega vprašanja, dostop do državnih štipendij ter do izobraževalnega sistema.

Zakon naj bi začel veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu, torej nekje v mesecu maju 2014. Izbrisani do takrat še ne morejo vložiti zahtevka za odškodnino.