Ko je pretekel rok za vložitev prošenj za državljanstvo in ko se je bližal datum 26. 2. 1992, ki je bil v Zakonu o tujcih določen kot datum, ko se bo za državljane drugih republik, ki ne zaprosijo za slovensko državljanstvo, pričel uporabljati Zakon o tujcih, se je MNZ pričelo pripravljati na izbris iz registra stalnega prebivalstva ter na uničevanje osebnih dokumentov.

V ta namen je MNZ izvedlo posvetovanje za predstavnike občinskih upravnih organov, ki so imeli v zvezi z izvajanjem nove osamosvojitvene zakonodaje, zlasti glede Zakona o tujcih, številna vprašanja.

Po izvedbi posvetovanja je MNZ vsem občinskim upravnim organom za notranje zadeve posredovalo zaključke, iz katerih je razvidna vsebina tega posvetovanja. V zaključkih so med drugim navodila o izdajanju vizumov, dovoljenj za začasno in stalno prebivanje, odpovedi prebivanja, prisilnega izgona iz države in obravnave osebnih dokumentov tujcev.

Še posebej pomembno je navodilo, ki upravnim organom narekuje, da je pri urejanju statusnih zadev tujcev potrebno v postopku ugotoviti, ali oseba poseduje javne listine (osebno izkaznico, potni list ali orožni list), izdane od organov za notranje zadeve v RS, in jih, če oseba ureja status tujca, odvzeti. Tudi potni list je po navodilu bilo treba odvzeti in uničiti, osebo pa napotiti, da si pridobi potni list svoje države (izjemoma se je lahko izdal potni list za tujca).

Depeša je bila poslana občinskim upravnim organom pred izbrisom in se je nanašala na vse državljane SFRJ, ki niso pridobili državljanstva RS ali zanj vsaj zaprosili. MNZ je zastopalo stališče, da ti po zakonu niso več upravičeni do prebivanja v Sloveniji. To interno navodilo je določalo ukrepe, ki v zakonu niso bili predvideni. Osebe, na katere se je navodilo nanašalo, o teh ukrepih niso bile obveščene.

Posebno problematična je bila obravnava potnih listov. Potni listi, ki so bili izdani po Zakonu o potnih listinah državljanov SFRJ, bi morali biti po uveljavitvi Zakona o potnih listinah državljanov RS (25.6.1991) veljavni še dve leti (torej do 26.6.1993) oziroma do datuma izteka veljavnosti, če je bilo to prej. Po dveh letih jih je bilo treba zamenjati, vendar so po novem Zakonu o potnih listinah državljanov RS, potni list lahko dobili samo državljani RS. Državljani drugih republik bivše SFRJ so lahko izjemoma dobili le potni list za tujce – če so izpolnjevali pogoje (status begunca, tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje, ki niso imeli tujega veljavnega potnega lista, ali drugi tujci, če so za to obstajali upravičeni razlogi). Razlikovanja med potnimi listinami državljanov RS in državljanov drugih republik SFRJ torej ni določal zakon, ampak je bilo to razlikovanje uvedeno z internimi navodili brez zakonske podlage. Zakonskih določb, ki bi vsebovale potrebno pravno podlago za razveljavljanje veljavnih potnih listih, izdanih v RS državljanom drugih republik SFRJ, ni bilo.