V četrtek 17.11.2016 je Evropsko sodišče za človekove pravice objavilo sodbo v primeru Anastasov in drugi proti Sloveniji. V to skupinsko tožbo je bilo vključenih 212 izbrisanih, vsi med njimi pa imajo v Sloveniji urejeno dovoljenje za stalno prebivanje ali so bili sprejeti v slovensko državljanstvo. Sodba je zaenkrat dostopna le v angleškem jeziku: tukaj.

Sodišče je s sodbo sporočilo, da je zadovoljno z odškodninsko shemo, ki jo je sprejela Slovenija, kljub temu, da je odškodnina, ki jo izbrisani (in to samo tisti, ki po zakonodaji izpolnjujejo pogoje) lahko dobijo v Sloveniji, veliko nižja od odškodnine, ki jo je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji prisodilo Evropsko sodišče.S tem se je že spomladi strinjal tudi odbor ministrov pri Svetu Evrope, ki nadzoruje izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Pomembno pa je izpostaviti, da je sodišče v sodbi zapisalo, da morajo izbrisani, v kolikor želijo spodbijati višino odškodnine, to najprej storiti na domačih sodiščih in šele ko v Sloveniji izčrpajo vsa pravna sredstva, lahko tožbe glede višine odškodnine naslovijo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Na tej točki je izjemno pomembno spomniti, da v Sloveniji izbrisani lahko vložijo zahtevke za odškodnino na upravnih enotah oziroma tožbe na sodiščih samo še dobrega pol leta in sicer najkasneje do 18. 6. 2017. Po tem datumu odškodnin v Sloveniji ne bo več možno zahtevati.

 

Ozadje:
Leta 2013, ko v Sloveniji še ni bilo pravne podlage, po kateri bi izbrisani lahko zahtevali odškodnino, in leta 2014 je italijanski odvetnik Andrea Saccucci na Evropsko sodišče za človekove pravice vložil več skupinskih tožb, v katere je bilo skupaj vključenih okrog tisoč ljudi. V različnih skupinah so bili: a) pritožniki, ki imajo v Sloveniji urejen status (dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo); b) pritožniki, ki so bili še vedno v postopku urejanja statusa; c) pritožniki, ki so jim bile prošnje za dovoljenje za stalno bivanje zavrnjene; in d) svojci oziroma dediči izbrisanih, ki so imeli v Sloveniji urejen status in so že preminuli.

Evropsko sodišče je sedaj objavilo sodbo zgolj za eno skupino (Anastasov in drugi proti Sloveniji), vendar odločitev sodišča velja tudi za ostale izbrisane, ki imajo v Sloveniji urejen status (dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo) in možnost, da odškodnino zahtevajo v Sloveniji. Odločitev sodišča v primeru vseh ostalih pritožnikov pa se še čaka.