Izbrisani - Informacije in dokumenti

Pomoč izbrisanim prebivalcem pri urejanju njihovega statusa in osveščanju javnosti o izbrisu in stanju poprave krivic.

Menu

Sodba Velikega senata: Slovenija je kršila človekove pravice izbrisanih

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v sodbi z dne 26. junija 2012 v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji (angleška verzija) potrdil, da je Republika Slovenija kršila pravice izbrisanih, in sicer 8. člen (pravica do varstva zasebnega in družinskega življenja) in 13. člen (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije o človekovih pravicah. S tem je potrdil prvostopenjsko sodbo, poleg tega pa je ugotovil tudi kršitev 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prepoved diskriminacije), saj so bili izbrisani kot nekdanji državljani SFRJ obravnavani manj ugodno kot tisti, ki so imeli status tujca.

Sodišče je ugotovilo, da državni ukrepi, sprejeti od leta 1999 dalje, niso zadostovali za celovito in pravočasno popravo krivic, ki so jih oblasti povzročile z izbrisom. Sodišče je ugotovilo, da položaj pritožnikov izhaja iz širšega sistemskega problema ter da izbrisani zaradi pretečenih zastaralnih rokov ne morejo uveljavljati odškodnine za povzročeno škodo. Zato je sprejelo pilotno sodbo in državi naložilo, da v enem letu pripravi poseben mehanizem za priznavanje odškodnine izbrisanim prebivalcem.

Nekateri deli sodbe so za izbrisane manj ugodni. Že na prvi stopnji je sodišče namreč ugotovilo, da dva pritožnika, ki sta si do tedaj že uredila pravni status, nimata več statusa žrtve in njunih zahtevkov ni sprejelo v obravnavo. Veliki senat je to ugotovitev na prvi stopnji označil za napačno, vendar je iz procesnih razlogov ni mogel spremeniti. Veliki senat pa je nato ugotovil še, da statusa žrtve tudi nimata dva pritožnika, ki prošnje za stalno prebivanje do odločanja na prvi stopnji še nista vložila (ta odločitev je bila sprejeta s tesno večino 9:8).

To pomeni, da so bile kršitve pravic ugotovljene samo za preostalih šest pritožnikov, tem pa je bila priznana tudi odškodnina za nematerialno škodo v višini 20.000 evrov na osebo. Sodišče je pritožnikom priznalo tudi pravico do povračila stroškov postopka v višini 30.000 evrov. Sodba je dokončna in se nanjo ni mogoče pritožiti.

Predstavniki nevladnih organizacij Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Mirovni inštitut, Unione Forense per la tutela dei diritti umani in Amnesty International Slovenije smo sodbo pozdravili. Obžalovali pa smo, da pritožbe štirih pritožnikov niso bile sprejete, vendar po naši oceni to na popravo krivic na nacionalni ravni ne vpliva. Do mehanizma za popravo krivic morajo imeti dostop vsi izbrisani brez razlikovanja.

Pritožniki s podporniki in odvetnikoma pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, 2011

Pritožniki s podporniki in odvetnikoma pred ESČP | Fotografija: Borut Krajnc