Znanstvena članka na temi intimnosti in ospoljenosti

Majda Hrženjak je objavila dva znanstvena članka povezana z različnimi vidiki intimnosti in ospoljenosti. V članku Multiple masculinities in primary caregiving situations: Degendering care and undoing masculinity (Anthropological Notebooks) razvija alternativne interpretacije praks in stališč moških vpetih v primarno skrbstveno delo, v članku Sporty Boys and Fashion Girls: Manoeuvring Between Dominant Norms of Gender Identity (tematska številka Teaching Feminism revije The School Field) pa analizira enačbe simbolih pomenov in empiričnih učinkov v identitetnih pogajanjih  najstnikov in najstnic.

Na presečišču feministične etike skrbi ter kritičnih študij moških in moškosti članek Multiple masculinities in primary caregiving situations: Degendering care and undoing masculinity razvija alternativne interpretacije praks in stališč moških vpetih v skrbstveno delo, z namenom rahljanja spolnih binarizmov v percepcijah in konstrukcijah skrbstvenega dela. Empirična evidence zbrana v 23 individualnih intervjujih razkriva, da moški v specifičnih skrbstvenih situacijah intenzivne primarne oskrbe in v nehegemonih socialnih položajih (glede na razred, starost, zdravstveno stanje in spolno usmerjenost) do neke mere preoblikujejo dominantne norme moškosti in v skladu z logiko feministične etike skrbi vzpostavljajo skrb kot spolno nevtralno, kompleksno, politično relevantno in družbeno integrativno dispozicijo in aktivnost.

Članek Sporty Boys and Fashion Girls: Manoeuvring Between Dominant Norms of Gender Identity pa izhaja iz analize »Lévi-Straussova mitske formule« dekleta : fantje = moda : nogomet, ki povzema pogovore z najstniki obeh spolov starimi 13 in 14 let. Članek analizira, kako najstniki in najstnice uporabljajo oblačilne prakse, oblikovanje svojega videza in nekatere druge tehnike telesne (samo)regulacije v procesih (samo)konstrukcije moškosti ali ženskosti ter v pogajanjih z vrstniškimi pritiski in družbenim nadzorom povezanim z uprizarjanjem spolne identitete. Analiza se osredotoča na posebnosti teh procesov v konstrukciji hegemonih oziroma marginaliziranih moškosti in tradicionalnih oziroma alternativnih ženskosti. Primerjava odnosa, ki ga imajo fantje in dekleta (v intersekcijah z razrednimi in etniziranimi družbenimi lokacijami) do oblačenja in videza, kaže, da oboji doživljajo pritisk, ki jih sili k uprizarjanju normativne spolne identitete skozi svoje telo, vendar so tehnike (samo)regulacije telesa drugačne pri fantih kot pri dekletih in na specifičnih družbenih lokacijah. V zaključku avtorica reflektira, kakšne implikacije ima lahko uprizarjanje spola pri najstnikih in najstnicah skozi telo in videz za pedagoško situacijo.