Znani prvi rezultati ankete med očeti

Očetje in delodajalci v akciji: Enakopravno vključevanje očetov v družinsko življenje in skrb za otroke

Znani prvi rezultati ankete med očeti

Znani so prvi rezultati ankete, ki smo jo opravili spomladi 2015 med 489 očeti v Sloveniji. Ugotovili smo, da očetje svojo vlogo večinoma razumejo celostno, saj so zanje zelo pomemben del očetovanja tako nudenje čustvene opore otroku, kot finančna preskrba družine, preživljanje skupnega prostega časa in vsakodnevna nega otrok. Zanimivo pri tem je, da je izmed vseh področij nudenje čustvene opore otroku nekoliko izstopa po pomembnosti, kar ruši tradicionalne predstave o moških in moškosti.

Očetje zelo pogosto poročajo o težavah pri usklajevanju dela in družine, pri tem pa je značilno, da je zanje konflikt med delom in družino pogostejši kot obratno. O prvem poroča 80 odstotkov anketiranih očetov, o konfliktu med družino in delom pa polovica. To pomeni, da delovne obveznosti običajno prevladajo nad družinskimi obveznostmi. Ker si očetje želijo, da bi lahko bili uspešni na obeh področjih, so nezadovoljni s svojo vlogo doma, saj imajo občutek, da ne posvetijo dovolj časa otrokom.

Zelo pomemben dejavnik je zaposlitvena situacija, saj imajo najslabše možnosti za usklajevanje dela in družine očetje v najbolj negotovih in slabo plačanih poklicih na eni ter vodstveni in vodilni delavci na drugi strani. Celo pri plačanem delu očetovskega dopusta se pokaže, da zaposleni za določen čas in samozaposleni to možnost izrabijo manj pogosto kot zaposleni za nedoločen čas. V največji meri skrb za otroka drugim prepuščajo zaposleni z najvišjimi prihodki, kar je verjetno povezano z zahtevami po popolni predanosti na delovnem mestu. V zvezi z zaposlitvijo pa je pomembna tudi klima znotraj delovne organizacije, saj petina anketiranih očetov poroča, da bi bila deležna negativnih pripomb s strani sodelavcev in nadrejenih v primeru prilagajanja delovnega časa družinskim obveznostim.

Anketa je potekala med 13. marcem in 19. aprilom 2015. Dve tretjini očetov, ki jih je zajel naš vzorec sta bili mlajši od 40 let, dobra polovica je bila univerzitetno izobraženih, četrtina je živela v večjih mestih, tretjina anketiranih je bila vključena v eno od prekarnih oblik zaposlitve (določen čas, samozaposleni).


Kontakt

Živa Humer, vodja projekta
ziva.humer@mirovni-institut.si
Tel. 01 234 77 20

Spremljajte nas

Koordinator projekta

Mirovni inštitut
Inštitut za sodobne družbene in politične študije
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 234 77 20
Fax: +386 1 234 77 22
E-pošta: info@mirovni-institut.si

Projektna spletna stran je nastala s finančno podporo Programa Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino na spletni strani je odgovoren Mirovni inštitut in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Programa Norveškega finančnega mehanizma.