Živeti mir 8: Pisma o vojnah in miru

Dva doma: o vojni in upanju
Sem Anastasia iz Rusije in po začetku vojne leta 2022 sem se odločila zapustiti svojo domovino in se preseliti v Slovenijo. Da, moja domovina je agresor in je sprožila eno najstrašnejših vojn po drugi svetovni vojni. Ampak zakaj je ni na seznamu (v napovedniku kampanje Živeti mir na spletni strani), kot da doma ni vojne? Vojna se je začela z mojo državo in je prisotna tudi na njenem ozemlju. Vojna ni samo orožje; to je družbeno življenje, cene, gospodarstvo, politika in aretacije nesoglasnih. Zato zdaj nisem tam. Mnogi Rusi imajo sorodnike ali prijatelje v Ukrajini in s pričetkom vojne so se spremenili tudi njihovi odnosi – nekateri so prenehali komunicirati z družinskimi člani, drugi so se razšli z ljubljeno osebo. V svojem krogu sem bila vedno obkrožena z ljudmi, ki so delili enake vrednote, a žal me je ena prijateljica razočarala, saj je podprla dogajanje, in z njo sem morala prekiniti stik.

Delala sem na največji državni univerzi v državi, se ukvarjala z izvenšolskimi in vzgojnimi dejavnostmi s študenti ter predavala socialno delo. Pred vojno sem končala doktorsko disertacijo iz sociologije, vendar sem bila prisiljena emigrirati in se odločila, da ne zagovarjam svoje disertacije pred najvišjo komisijo za akreditacijo. Bil je pravi šok, ko sem od izobražencev in profesorjev, s katerimi sem sodelovala in ki so bili izjemno inteligentni ljudje, slišala, da vojno opravičujejo kot nekaj normalnega in naravnega. S pričetkom vojne naša univerza ni bila več svobodna; politika se je močno spremenila. V Rusiji so učenci začeli prijavljati učitelje, učitelji pa učence, ki niso podpirali vojne. Postalo je nevarno izraziti svoje mnenje, saj zdaj obstaja zakon o “lažnih novicah o vojski”, kar pomeni, da lahko vsako javno izraženo mnenje, ki se ne ujema s stališčem Ministrstva za obrambo Ruske federacije, privede do kazni. Veliko ljudi je bilo zaradi svojega stališča zaprtih. Vlada je blokirala vse neodvisne medije, Facebook in Instagram pa razglasila za ekstremistični organizaciji.

Kaj se dogaja v Rusiji? Zaradi pomanjkanja vojakov v vojno pošiljajo zapornike iz zaporov, ki se čez čas vračajo kot heroji in nadaljujejo z ubijanjem, posilstvi, ropanjem. Penitenciarnemu sistemu med vojno je bil odvzet smisel – edini izhod od tam je vojna. Vojna pušča grozljiv socialni, sociološki in demografski pečat na družbi. Rusi ne protestirajo več, ker jih bo velika količina policije pretepla in poslala v zapor.

Zelo mi je žal, da Evropejci, predvsem Slovenci, nimajo predstave o tem, kaj se dogaja v Rusiji, in nekateri pišejo, da si želijo Putina v Sloveniji. Takšna sporočila pogosto prejemam na družbenih omrežjih, enako pogosto kot prošnje, naj se vrnem v Rusijo, ker mislijo, da sem vohunka. To me zelo prizadene, saj sem izbrala čudovito Slovenijo, kjer so svobodni ljudje, svoboda govora in vse, kar je potrebno za dobro življenje. V Rusiji sem pustila vse – kariero, ljubljene študente, prijatelje, ves svoj socialni kapital, mamo, očeta in mačka.

V Rusiji je veliko ljudi proti vojni, le manjšina podpira Putinovo politiko, vendar mediji poročajo drugače. Kaj bo sledilo? Mislim, da se po koncu vojne (prisilni, saj se vojna sama po sebi ne bo končala) nič ne bo spremenilo samo od sebe. Potrebno bo globoko delo z vsemi družbenimi institucijami. In morda naša ruska opozicija ne bo dovolj. Moje sanje so, da bi prišla v Rusijo kot predstavnica EU, da bi se ukvarjala s socialnim delom in delom z mladimi ter obnavljala to, kar je bilo izgubljeno med agresijo…

Kaj želijo Rusi, ki so proti vojni, vključno z menoj? Želimo konec vojne in pravičen sodni proces proti tistim, ki vodijo Rusijo. Želimo svobodo za politične zapornike. Glavna misel: Rusi, ki so pobegnili pred vojno, niso teroristi. Ta stigma je zame zelo boleča. Nisem samo migrantka ampak tudi strokovnjakinja, predavateljica, znanstvenica. V Sloveniji sem poleg študija skrbela za svojo integracijo v družbo in delala kot prostovoljka. Aktivno se učim jezika in poskušam začeti življenje znova. Vendar nisem enaka na trgu dela.

Kako pomagati tistim, ki so pustili vse in pobegnili od znanega življenja?
Potrebujemo podporo, ne pa ovir s strani politike EU za tiste, ki smo pustili vse in pobegnili. Potrebujemo zaupanje, potrebujemo možnost za delo. Verjemite, iz Rusije je odšlo ogromno izobraženih, inteligentnih, uglednih ljudi, strokovnjakov na različnih področjih. Lahko in želimo prispevati ter deliti svoje znanje in spretnosti s Slovenijo. Verjamem, da me bodo podprli mnogi Rusi, ki so zaradi vojne odšli v druge države.

Z ljubeznijo do Slovenije,
Anastasia