‘Zakaj družba na samskost gleda kot na problem in nekaj negativnega?’

Raje sami kot v slabi zvezi. Družbena pričakovanja v veliki meri usmerjajo naše odločitve.

‘Kdaj se boš poročil/-a? Kako to, da si samski/-a? Kakšen je tvoj status zveze? To so vprašanja, ki jih je že vsaj nekajkrat dobil vsak od nas. Vse to kaže, da je samskost razumljena kot anomalija, nekaj, kar je treba razlagati ali opravičevati, pravi Iztok Šori, doktor socioloških znanosti. »Tistim, ki so v zvezi ali poročeni, nikoli ni treba zagovarjati svojega položaja, nihče jih ne vpraša, kako to, da imaš partnerja,« pojasni raziskovalec koncepta samskosti in avtor knjige Samskost: Med ideologijo družine in ideologije izbire.
Kot pojasni v uvodu, ima samskost negativni prizvok tudi zato, ker v družbi velja prepričanje, da mora biti naše življenje organizirano po fazah, ki si morajo slediti po natančno določenem zaporedju. V mladosti si iščemo partnerja, sledi resna partnerska zveza, ustvarjanje družine, nato se otroci odselijo, na koncu pa je še pokoj. »Za tistega, ki temu nenapisanemu zaporedju ne sledi, začne okolica govoriti, da je z njim nekaj narobe, saj ni dosegel določenega razvojnega mejnika oziroma faze. Zato so starejši samski, ki so že bili kdaj v zvezi ali si ustvarili družino, pogosto sprejeti bolje kot samski, ki vse življenje živijo sami,« meni Šori, ki dodaja, da čeprav imamo danes veliko svobode pri oblikovanju svoje življenjske poti, družbena pričakovanja in norme še vedno pritiskajo na nas in usmerjajo naše odločitve.’

Pogovor z Iztokom Šorijem za Vestnik.si v celoti.