Za svobodno rabo in učenje jezikov staršev in za pravico do neomejenega brezplačnega učenja slovenskega jezika vsem, ki se ga želijo učiti!

Za svobodno rabo in učenje jezikov staršev in za pravico do neomejenega brezplačnega učenja slovenskega jezika vsem, ki se ga želijo učiti!

Za enako obravnavo govorcev vseh jezikov tega sveta!

Za integracijo in vključevanje, ne za asimilacijo in zatiranje!

Strinjamo se, da so potrebni posebni ukrepi za ohranjanje slovenskega jezika, zlasti ker je vse bolj razširjeno občevanje v prevladujočih svetovnih jezikih, kot je angleščina. Strinjamo se, da bi lahko državne institucije naredile več, saj trenutni ukrepi ne zagotavljajo učenja slovenskega jezika, ki bi zadostilo vsem potrebam. Strinjamo se tudi, da je treba posebno skrb posvetiti otrokom, saj pedagoška stroka ugotavlja, da so mladi vse manj bralno pismeni.

Ne moremo pa se strinjati z zlorabo vprašanja rabe, pomena in ogroženosti slovenskega jezika, zato da se zatira posamezne skupine prebivalcev Slovenije na osnovi etnične ali nacionalne pripadnosti, kot se vse pogosteje dogaja ob prihajajočih evropskih volitvah. Take razprave najostreje zavračamo in zahtevamo spoštljiv odnos do vseh jezikov in prebivalk_cev. Država naj vsem otrokom v šolah zagotovi učenje jezika staršev in vsem prebivalkam_cem pravico do neomejenega brezplačnega učenja slovenskega jezika.

Nedavno so politiki desnih strank napadli predlog  zakona, ki bi otrokom staršev, pripadnikom manjšin narodov nekdanje Jugoslavije, omogočil dodatni redni pouk jezika svojih staršev v slovenskih šolah. Pri tem so uporabili (in zlorabili) argument, ki je sicer povsem nestrokoven in rezultat nevednosti, da bo s tem še bolj ogrožen slovenski nacionalni jezik. Sramotno je, da se je tem stališčem pridružila tudi Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki naj bi združevala najuglednejše znanstvenice_ke v državi. Raziskave o učenju in poučevanju jezikov namreč kažejo, da obvladovanje maternega jezika oziroma jezika staršev prispeva k hitrejšemu učenju jezika okolja, večjezičnost pa k hitrejšemu napredovanju pri vsakem naslednjem jeziku. Otroci priseljenci se v okolju, ki sprejema jezik njihovih staršev, počutijo varnejše in bolj sprejete, lokalni otroci pa širijo svoje znanje in kulturo. Vključujoč pristop ni le v največjo korist otrok in družbe, temveč je tudi skladen z Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope, Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih ter Konvencijo o otrokovih pravicah.

V Sloveniji imamo z razumevanjem integracije problem, na kar kažejo tudi drugi predlogi in prakse, ki so se pojavili v zadnjem času. Prejšnji teden je parlament ponovno obravnaval predlog za segregacijo šolskih otrok glede na raven znanja slovenskega jezika. Zaskrbljeni starši ene izmed ljubljanskih šol pa so nedavno opozorili, da učitelji nekaterim otrokom onemogočajo in prepovedujejo rabo jezika staršev med odmori, čeprav je to njihova pravica. Ni slučajno, da se »skrb« za znanje slovenskega jezika in predlogi za omejevanje rabe jezika staršev vedno pojavlja v povezavi s priseljenkami_ci z vzhoda in juga, nikoli pa v povezavi s priseljenkami_ci z zahoda ali severa. Skrb za jezik je pogosto le krinka za izražanje rasizma in sovraštva do posameznih etničnih in nacionalnih skupin ali priseljenk_cev nasploh. Ideja izbrisa dela slovenskega prebivalstva nikoli ni bila zares poražena in jo mnogi – tudi v politiki – še danes zagovarjajo. Kajti odrekati pravico otrokom, da bi se učili in uporabljali jezik staršev, ni nič drugega kot izbris 2.0, neposreden napad na kulturo manjšinskega prebivalstva. Posebej hinavsko je, da se kulturne pravice odrekajo otrokom priseljencev, ki so v veliki meri zaslužni za gospodarski razvoj Slovenije.

Ob napihnjenem govorjenju o znanju jezika pri priseljenkah_cih (kar pogosto počno tisti, ki ga še sami ne obvladajo), pa država nudi zelo omejene možnosti za učenje tistim, ki se ga želijo. Priseljenka_ec je (z določenimi pogoji) upravičen_a do maksimalno 180 ur brezplačnega učenja slovenskega jezika. Če je na tečaju 80 odstotno prisoten_a, je upravičen_a tudi do brezplačnega prvega preizkusa znanja. Ob tem družinskim članicam_om, ki se jezika ne naučijo v predvidenem času, država grozi, da bodo morali zapustiti Slovenijo. Ironija je, da se to dogaja v dobi migracij in očitnega vsesplošnega pomanjkanja delavk_cev, ki opravljajo dela predvsem na področjih, ki jih v Sloveniji rojene prebivalke_ci zavračajo. Za prebivalke_ce, ki niso priseljenke_ci, pa sploh ne obstaja brezplačno učenje slovenskega jezika.

Jezik je ključni medij medsebojnega človeškega občevanja. Je domovanje mišljenja in bistvo kultur in civilizacij ter vrhuncev človeške ustvarjalnosti. Slovenski jezik bomo ohranili le s spodbujanjem in dostopnostjo, z veseljem do učenja  jezika in sposobnosti izražanja. Jezik ne sme biti sredstvo ločevanja, diskriminacije in rasizma, temveč medij svobode, ustvarjalnosti in strpnosti. Takega jezika se bodo želele učiti tudi prihodnje generacije! Zato predlagamo prost in neomejen dostop do učenja slovenskega jezika, hkrati pa dosledno spoštovanje vseh drugih jezikov ter njihovih mladoletnih ali odraslih govork_cev.

Mirovni inštitut