Za proaktivno Slovenijo pri iskanju političnega izhoda iz ukrajinske krize

Vlado Republike Slovenije pozivamo k razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini in k uresničevanju zaveze iz koalicijske pogodbe, da bo vlada na področju zunanje in obrambne politike izhajala iz »ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«.

Ni dvoma, da je ruski predsednik Vladimir Putin zagrešil neizbrisljiv vojni zločin z ukazom o napadu na sosednjo, neodvisno in suvereno državo Ukrajino, ki Rusije ni ogrožala. Neposredna posledica te odločitve so tisoči mrtvih vojakov in civilistov, skoraj 8 milijonov razseljenih, od teh 5 milijonov beguncev v državah članicah EU, in nepojmljivo materialno uničenje države, ki je bila že prej obubožana. V tem pozivu ne razpravljamo o okoliščinah, ki so privedle do te drame, ki je poleg krvavega razpada nekdanje Jugoslavije najhujša na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.

Ugotavljamo le, da je konflikt prestopil stoti dan, da so okupacijske sile že zasedle in nadzorujejo petino ukrajinskega ozemlja ter da vse dosedanje sankcije zoper Putinov režim oz. Rusijo niso niti najmanj omajale njegove odločenosti za nadaljevanje agresije. Zahodno oboroževanje ukrajinskih sil zagotovo prispeva k moči njihovega odpora, kljub temu pa ni realnih izgledov, da bi ukrajinska vojska lahko v celoti pregnala agresorja s svojega ozemlja.

Več sofisticiranega orožja prejme Ukrajina, več ga aktivira tudi Rusija. Tako se vojna podaljšuje in eskalira v dolgotrajno pozicijsko vojno, ki prinaša dolgotrajno pobijanje in uničevanje, s podražitvami energentov in žitaric pa ima za talca Evropo in velik del sveta. Zaradi draginje in lakote v revnih državah lahko pričakujemo nov, še hujši begunski val.

Zato ocenjujemo, da morata Zahod in Slovenija kot njegov del poiskati alternativne pristope k ukrajinski vojni – take, ki bi rusko in ukrajinsko vodstvo pripravili k resnim mirovnim pogovorom.

Tanja Fajon se je kot kandidatka za zunanjo ministrico na zaslišanju pred parlamentarnim odborom za zunanje in evropske zadeve pravilno vprašala: »Kako potem, ko bodo vse sankcije izčrpane?«

Predsednika vlade, ministrico za zunanje zadeve in ves ministrski zbor pozivamo, da s podporo Državnega zbora v Bruslju izpostavijo to vprašanje, ki naj vodi v oblikovanje konkretne in uresničljive, za obe vojskujoči si strani sprejemljive evropske ponudbe za mirovna pogajanja. Prekinitev sovražnosti, umik okupacijskih sil in implementacija minških sporazumov za vzhod Ukrajine iz leta 2014 in 2015 realno niso mogoči, če ne bosta obe državi dobili mednarodnih varnostnih jamstev. Ta za Rusijo vključujejo prekinitev nadaljnjega širjenja zveze Nato in ameriške vojaške navzočnosti proti ruskemu ozemlju. V Evropi je potrebno zgraditi novo varnostno arhitekturo, ki jo je širitev zveze Nato na vzhod celine vse bolj načela.

S takšno opredelitvijo do ukrajinske vojne in diplomatsko proaktivnostjo bo nova slovenska vlada uresničevala ustavno načelo mirovne politike ter zavezanosti kulturi miru in nenasilja in pri v tem prizadevanju zagotovo ne bo osamljena.

Z najboljšimi željami in pričakovanji.

Prvopodpisniki:

1. Aurelio Juri
2. Maja Breznik
3. Bojko Bučar
4. Lucija Čok
5. Bogomil Ferfila
6. Franco Juri
7. Gorazd Kovačič
8. Milan Kučan
9. Vlado Miheljak
10. Vesna Mikolič
11. Mirovni Inštitut
12. Rastko Močnik
13. Rudi Rizman
14. Svetlana Slapšak
15. Iztok Šori
16. Primož Šterbenc
17. Darko Štrajn
18. Danilo Türk

Naslovna grafika:Stop war vector created by Rochak Shukla – www.freepik.com