‘Za obdolžence in pripornike z intelektualno in/ali psihosocialno oviranostjo bi morala veljati domneva ranljivosti’ – nacionalno poročilo PRAVIČNOST ZA VSE

V okviru projekta PRAVIČNOST ZA VSE smo pripravili nacionalno poročilo.

Projekt naslavlja izzive, s katerimi se srečujejo obdolženci, priporniki in zaporniki z intelektualno in/ali psihosocialno oviranostjo v čezmejnih zadevah: postopkih v zvezi z evropskim nalogom za prijetje, premestitvami obsojenih oseb med državami EU, postopki z nadzornimi ukrepi ter izvrševanjem probacije ter alternativnih sankcij. Obravnava pa smo tudi domača sistemska vprašanja, ki lahko v praksi vplivajo na čezmejno sodelovanje.

Nacionalno poročilo je rezultat raziskave, ki je vključevala posvetovanje in intervjuje z deležniki – sodniki, tožilci, odvetniki, psihiatri ter predstavniki nacionalnih nadzornih mehanizmov ter nevladnih organizacij. Pokazala je številne izzive za pravice oseb intelektualno in/ali psihosocialno oviranostjo v kazenskih postopkih in tekom odvzema prostosti. Za osebe z intelektualno in/ali psihosocialno oviranostjo zakonodaja ne zagotavlja prilagoditev in podpore tekom postopka. Ob izteku varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja v zdravstvenem zavodu ni poskrbljeno za ustrezno nadaljnjo obravnavo s poudarkom na obravnavi v skupnosti, dogaja se celo, da osebe v enoti forenzične psihiatrije ostajajo tudi po izteku zakonsko določene maksimalne dobe petih let.

O položaju oseb s psihosocialnimi in/ali intelektualnimi motnjami v čezmejnih postopkih je malo znanega. Čeprav se zdi, da je primerov oseb s psihosocialnimi in/ali intelektualnimi oviranostmi v čezmejnih postopkih malo, na kar kaže odsotnost sodne prakse in tudi primeri, o katerih so poročali naši intervjuvanci, obstaja razlog za zaskrbljenost, da je to morda tudi posledica nezadostnih mehanizmov za identifikacijo in oceno.