»Za izbrisane je šele danes nov dan«

Ljubljana, 25. februarja – »Za izbrisane je šele danes nov dan. Opravičilo v imenu države pomeni konec obdobja zanikanja izbrisa in njegovih posledic ter sprenevedanja, da je razrešen. Danes je država priznala izbris in njegove posledice, s katerimi izbrisani živimo še danes. Dobili smo opravičilo, ki smo ga vsa leta pričakovali. Zame osebno pomeni opravičilo moralno zmago izbrisanih.« S temi besedami je Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA), pozdravil uradno opravičilo predsednika Boruta Pahorja v imenu države in v osebnem imenu. 

Do opravičila je prišlo dan pred 30. obletnico izbrisa, ko je Slovenija nezakonito iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije izbrisala 25.671 posameznikov in posameznic. 

Katarina Vučko, pravna svetovalka na Mirovnem inštitutu, je opravičilo predsednika republike pozdravila z besedami: »Da so oblasti kršile pravice izbrisanih, sta sicer že ugotovili tako Ustavno sodišče RS kot Evropsko sodišče za človekove pravice, vendar je z vidika poprave krivic nujno, da storjeno krivico prizna in se zanjo opraviči tudi država oziroma v njenem imenu njen predsednik.« 

»Opravičilo v imenu države je pomemben element poprave krivic in zadovoljni smo, da se je predsednik Pahor odzval pozivu izbrisanih in naših članov in podpornikov in civilne družbe. Vsaj ena zahteva po popravi krivic se je dostojno uresničila,« je poudarila Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije. 

Opravičilo je pozdravil tudi Andrea Sacccucci, odvetnik, ki je izbrisane zastopal pred Evropskim sodiščem za človekove pravice: »Z moje strani se lahko ob 30. obletnici izbrisa vsem izbrisanim samo zahvalim, ker so me naučili edinstvene lekcije dostojanstva in človečnosti, zaupanja in pravičnosti, neomajne odločnosti in dobrega duha. Prav tako se lahko zahvalim predsedniku Republike Slovenije za to pomembno gesto opravičila, ki jo je skupnost izbrisanih v Sloveniji dolgo čakala in ki bo, upam, zgled novim generacijam.«  

Leta 1992 so se oblasti odločile, da iz registra preprosto izbrišejo ljudi, ki so imeli v Sloveniji stalno prebivališče, niso pa ob osamosvojitvi pridobili slovenskega državljanstva. Izbris je bil usmerjen le v ljudi, ki so izvirali ali bili rojeni v drugih republikah nekdanje Jugoslavija. Za to oblasti niso imele nikakršne podlage v zakonu, njihova odločitev je bila povsem arbitrarna. Izguba statusa stalnega prebivalca_ke je za izbrisane pomenila izgubo vseh pravic, ki so nanj vezane.  

Odločitev predsednika države Boruta Pahorja, da se ob 30. obletnici izbrisanim v imenu države in osebnem imenu opraviči za izbris, je izjemnega pomena. Za številne izbrisane predstavlja zadoščenje in nujno potrebno priznanje odgovornosti države. Kljub ugotovitvi Ustavnega sodišča RS, da je bil izbris nezakonit ukrep, so bili namreč izbrisani soočeni z zanikanjem odgovornosti, politika pa je za njihov položaj krivila njih same.  

Ob tem pomembnem dogodku ne smemo pozabiti, da je opravičilo predsednika države za večino izbrisanih edina oblika poprave krivic, ki so je deležni. Kljub sodnim zmagam, vključno s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić, več kot polovici izbrisanih še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status niti niso prejeli odškodnine za utrpljeno škodo.  

Prav tako v Sloveniji še vedno živijo izbrisani, ki nimajo urejenega statusa. Pravna sredstva, ki so jim na voljo, so omejena in ne priznavajo krivice, ki jim je bila povzročena. Njihova stiska je velika, mnogi od njih so starejši in bolni ljudje. Brez stalnega prebivališča so prikrajšani za številne pravice, ki bi jim sicer pomembno olajšale življenje.    

Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut ob 30. obletnici izbrisa zato državo pozivamo, naj zagotovi možnost, da si ti ljudje, ki že desetletja bivajo v Sloveniji, uredijo dovoljenje za stalno prebivanje, da bo v postopkih spoštovan njihov posebni položaj ter varovano njihovo dostojanstvo.  

** 

Celoten nagovor Andree Saccuccija, ki je namenjen predsedniku Pahorju, izbrisanim in vsem, ki bodo spremljali opravičilo v pisnem zapisu najdete tukaj (kliknite):, video posnetek pa tukaj (kliknite).  

Ob 30. obletnici izbrisa v civilni družbi organiziramo naslednje dogodke:  

• Predavanje na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani z naslovom Pravni in družbeni vidiki izbrisa, Uršula Lipovec Čebron (FF), Jelka Zorn (FSD), gostja Katarina Vučko (MI) 
• 30 let s(r)amote. Razstava ob 30. obletnici izbrisa v Galeriji Kresija: 25. februar do 31. marec. Posvečena Aleksandru Todoroviću, neumornemu borcu za popravo krivic izbrisanim. Amnesty International Slovenije v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.  
• 30 let s(r)amote. Portreti izbrisanih skozi fotografski objektiv Boruta Krajnca. Od 25. februarja do 8. aprila na Gallusovem nabrežju v Ljubljani. Amnesty International Slovenije v sodelovanju s Turizem Ljubljana.  
• Gledališka predstava Izbrisani d.o.o. v Španskih borcih v Ljubljani: 26. februar ob 20:00, Velika dvorana. Producent: Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov. Avtorja scenarija: Franci Slak, Lana Bitenc.  
• Do 27. februarja si lahko v ljubljanski Galeriji Alkatraz ogledate še Razstava 30. obletnica izbrisa: Zločin ne zastara: ne izbrisa, ne Roga, ne tovarišic_ev, ki jih ni več med nami, ne bomo nikoli pozabile_i, ki jo je pripravila Iniciativa za pripravo 30. obletnice izbrisa.