V novi številki znanstvene revije ‘Dve domovini’ je izšel tematski sklop na temo kriminalizacije migracij

V člankih raziskovalci predstavljajo svoje raziskovalno delo, ki zajema široko geografsko področje in vrsto oblik kriminalizacije na področju migracij. V uvodnem članku avtorici Veronika Bajt in Mojca Frelih ugotavljata, da izkušnje oseb, ki migrirajo, s krimigracijskimi ukrepi potrjujejo, da migracijska politika v Sloveniji, tudi kot posledica izvajanja smernic EU, postaja strožja in vedno bolj usmerjena v povečevanje kriminalizacije migracij. Avtorja Jaka Kukavica in Mojca M. Plesničar v osrednjem delu analizirata položaj tujcev v slovenskem kazenskopravnem sistemu, kjer je prav tako mogoče zaznati zaostrovanje pri obravnavi tujcev – več obsodb in več tujcev v zaporih v zadnjih letih. Aleš Završnik v članku pokaže, kako s »tetoviranjem meja« na imigrantska telesa disciplinsko oblast nadomešča »hipna oblast«, nato pa odstre dileme, povezane s premikanjem meja, kar omogoča domnevno apolitična informacijska tehnologija. Neža Kogovšek Šalamon, tudi vodja projekta “Krimigracije”, v članku analizira, kako prenos prava EU povečuje stopnjo kriminalizacije migracij, kar kaže na problematično vlogo EU in nacionalnih zakonodajalcev na ZB v razmerju do temeljnih pravic migrantov. Nadalje Vasja Badalič analizira prakse, ki so jih Turčija, Jordanija in Libanon uporabili z namenom, da sirskim državljanom preprečijo uveljavljanje pravice do iskanja in uživanja pribežališča pred preganjanjem. Vlasta Jalušič naslavlja probleme nadzorovanja, discipliniranja in kriminaliziranja nevladnih akterjev, ki v Sloveniji in štirih sosednjih državah pomagajo nedokumentiranim migrantom, prosilcem za azil ali azilantom. Mojca Pajnik pa na podlagi avtonomije migracij meje analizira kot mesta nadzora in nasilja ter hkrati kot migrantski praxis, kot strategije bega in ruptur.