Tretji simpozij programske skupine Mirovnega inštituta

Tretji simpozij programske skupine, ki smo ga organizirali 1. oktobra 2021, se osredotoča na dva raziskovalna modula z naslednjimi vprašanji:

1. Genealogije enakosti/neenakosti: Do kakšnih ugotovitev privede soočanje konceptov, kot so politika, država, pravo, (ne)enakost, človekove pravice? Kakšne so geneze teh konceptov in kakšen njihov pomen v sodobnosti?
2. Izključevalne ideologije: Kako so problemi (ne)spoštovanja človekovih pravic, različnosti in (ne)enakosti povezani z ideologijami izključevanja, z rasizmom, nacionalizmom, avtoritarnim populizmom?

Predstavitve se navezujejo na družbene izzive med epidemijo covid-19, kakor se kažejo na področju človekovih pravic, v poglabljanju in vzniku novih oblik izključevanja. Namen simpozija je iskati povezave med predstavljenimi temami in utrjevati znanstvene sinergije v programski skupini. Sklepna razprava je namenjena predstavitvi novih raziskovalnih tem v tekočih projektih.

Program:

09.00 – 09.15: Maja Breznik, Živa Humer: Uvodna beseda

09.15 – 09.45: Mojca Pajnik in Majda Hrženjak: Pandemija covid-19 in avtoritarno vladanje: o medijih in novinarstvu v krizi

Prispevek analizira, kako trk javnozdravstvene krize in avtoritarne vlade s težnjami po politični instrumentalizaciji in ekonomskem opustošenju medijev v Sloveniji vpliva na delovanje novinarjev in novinark. Osrednje vprašanje je, kako novinarji_ke razumejo svojo vlogo v poročanju, povezanim s covid-19, in kako se ta oblikuje na križišču pandemije in trendov nazadovanja demokracije. Teoretsko se avtorici ukvarjata z vprašanji »kriznega komuniciranja«, avtoritarnih vplivov na medije ter z analizo novinarskih praks in vlog, metodološko pa analiza sloni na 21 intervjujih, v katerih novinarji in novinarke premišljujejo o svojem delu v pandemiji in kako razumejo ter doživljajo tendence avtoritarnega nadzora nad mediji. Avtorici ugotavljata, kako se »sodelovalna«, kooperativna vloga, ki jo obstoječe raziskave identificirajo kot princip delovanja medijev v zdravstveni krizi, prepleta z nadzorstveno vlogo, ki jo novinarji in novinarke intenzivno občutijo in reflektirajo v kontekstu avtoritarnega vladanja. Intervjuji so namreč pokazali na soobstoj različnih novinarskih vlog v času dvojne krize, ko se občutek odgovornosti, da je treba prispevati k omejevanju zdravstvene krize, združuje s kritičnim spremljanjem, (samo)refleksijo in poskusi afirmacije poklicnih standardov tako v javnih kot v zasebnih medijih.

09.45 – 10.00: Razprava (15 minut)

10.00 – 10.30: Veronika Bajt: Virus strahu: nacionalizem in pandemična družba

Raziskave potrjujejo svetovni vzpon nacionalizma (Bieber 2020), rasizma (Chan in Montt Strabucchi 2020) in sovražnega govora v povezavi z izbruhom covid-19 (Moreno Barraneche 2020). Hkrati se nacionalistično/rasistično izključevanje cepi še na homofobno in seksistično izključevanje vseh, ki ne sodelujejo v biološki reprodukciji naroda. »Notranji« in »zunanji« sovražniki še zdaleč niso zgolj koncepti, ki jih povezujemo z zgodovino, saj opisujejo tudi konstrukcijo strategij spoprijemanja z izzivi sodobnosti. V prispevku analiziram vladne ukrepe, ki so bili sprejeti v obdobju od pojava koronavirusne bolezni covid-19, in jih vzporejam z nekaterimi zgodovinskimi primeri naslavljanja nalezljivih bolezni s karantenami in zapiranjem (meja). Analiza pokaže krepitev izključevalnih nacionalizmov in poskuse re-tradicionalizacije družbenih odnosov (heteronormativnost in patriarhalna tradicionalna družina), ki poleg izključevanja vseh, ki ne ustrezajo idealnotipskemu modelu, najbolj prizadane že tako marginalizirane družbene skupine, npr. migrantsko populacijo.

10.30 – 10.45: Razprava (15 minut)

10.45 – 11.00: Kratek odmor

11.00 – 11.30: Živa Humer in Mojca Frelih: Med revščino in nasiljem v družini v obdobju epidemije covid-19

Slovenija je ena izmed sedmih držav v Evropski uniji, kjer se je leta 2020 povečala stopnja tveganja revščine v primerjavi z letom 2019. Tudi nasilje v družini se je v času obdobja epidemije drastično povečalo, o čemer pričajo tako statistični podatki kot pričevanja nevladnih organizacij, ki nudijo podporo žrtvam nasilja. Izkušnje na terenu so pokazale na prepletenost različnih oblik nasilja, vlog in odnosov v družinah  ter pojav novega razreda revnih. Skupni imenovalec poglabljanja revščine in povečanja nasilja v družinah je družbena neenakost, ki je v tem obdobju postala vidna. V prispevku opozoriva na vlogo države, njenih institucij in EU v kontekstu preprečevanje nasilja v družinah. V zaključku predstaviva ključna sporočila in priporočila za lokalno, nacionalno in EU raven pri preprečevanju družinskega in intimno partnerskega nasilja ter pri podpori po izkušnjah nasilja.

11.30 – 11.45: Razprava (15 minut)

12.00 – 12.30: Maja Breznik: Konec univerzalnih delavskih pravic, zmaga pravnega fetišizma

Sredi zdravstvene krize, med prvim in drugim valom pandemije covid-19, je podružnica mednarodne korporacije napovedala, da uvaja svoj zaposlitveni model. Izvajanje je napovedala šest mesecev pozneje, kot da bi dvomila o tem, ali ji bodo nadzorni organi to sploh dovolili. Odziva ni bilo in podjetje je januarja 2021 začelo zaposlovati po svojem modelu. S tem so nadzorni organi dali tiho dovoljenje ne samo deformalizaciji zaposlovanja, do katerega so bili že v preteklosti nadvse tolerantni, temveč tudi pravico delodajalcem, da si vzamejo moč »zasebnih zakonodajalcev« v sferi produkcije. S tem se je končal zgodovinski kompromis, ki je začasno pomiril protislovja med »civilno družbo« in »splošno voljo« v kapitalistični državi, ko je omejil moč kapitalistov v zasebni sferi produkcije z univerzalnimi delavskimi pravicami.

12.30 – 12.45: Razprava (15 minut)

12.45 – 13.00: Kratek odmor

13.00 – 13.30: Pogovor o tekočih raziskavah in sinergijah

13.30 – 14.30: Mojca Pajnik: Pregled dela v letu 2021 in načrt za leto 2022