Poročilo iz Dobove

V nedeljo smo bili v Dobovi.

Ob 8-ih zjutraj je bil sprejemni center (Livarna) prazen, tam so bili le tisti, ki imajo družinske člane v bolnici in jih čakajo. Prostovoljci Rdečega križa so pripravljali hrano, sortirali obleke in čistili. Vse se je zdelo pripravljeno za prihod beguncev, ki je bil napovedan okrog 11h. Še vedno pa tam ni na voljo tekoče vode (pipe), umivalnikov, tušev kjer bi se ljudje lahko umili ali vsaj osvežili medtem, ko čakajo, da se jih odpelje naprej. Smo pa videli, da so že pripravljali oz. razširjali teren okrog centra, saj naj bi te dni prišli še prostovoljci nemškega Karitas, ki bo zagotovil tudi umivalnike in tuše.

V šotorih, ki so sicer bili počiščeni in pripravljeni za prihod novih skupin beguncev, je opaziti, da smeti in ostanki hrane padajo tudi pod lesena tla, ki so nameščena v vseh šotorih. To je problematično ne le zaradi smradu ampak tudi zaradi morebitnih škodljivcev (npr. miši, podgane), ki bi jih to lahko privabilo pod ta lesena tla.

Na različnih mestih v centru in tudi na železniški postaji smo videli napise v 5 jezikih (perzijski oz. farsi, paštu, arabščina, urdu in angleščina), na katerih piše: “policija bo vse registrirala”, “dobrodošli v Sloveniji”, “prevoz je brezplačen”, “smeti vrzite v koš”, “prosimo, vzdržujte čistočo”, “postavite se v eno vrsto”, kasneje so v sprejemnem centru dodali še napise “kotiček za previjanje in preoblačenje otrok” (to na železniški postaji ni na voljo, tam se ljudi zgolj premesti iz enega vlaka na drugega).

Okrog 11h je na železniško postajo pripeljal vlak s približno 1200 ljudmi; ena skupina je šla na registracijo v Livarno, nekaj avtobusov je peljalo v Petišovce, ostali pa so bili registrirani na železniški postaji in so šli na naslednji vlak. Registracija je na železniški postaji trajala kar precej časa – od 11h do 14h približno. Vsem so vzeli prstne odtise, jih fotografirali in izdali dovoljenje za zadrževanje.

Kar nekaj je bilo ločenih družin in iskanja družinskih članov. Policija je namreč ob registraciji oz. varnostnem pregledu ženske in otroke poslala v eno vrsto, moške pa v drugo in potem niso istočasno prihajali ven; nekateri so že bili na vlaku, drugi še na registraciji ali na drugi strani železniške postaje in so se iskali. Sprva so vsi šli na en vlak, ki je bil namenjen v Jesenice, a se je ta napolnil (le 560 ljudi je lahko šlo na Jesenice). Na železniški postaji je že bil drugi vlak, na katerega so pošiljali ljudi, a je ta bil namenjen v Šentilj – zato je bilo potrebno poskrbeti, da so bili vsi družinski člani na istem vlaku. S tem je bilo precej dela in nekaj nejevolje policije, ker so imeli na vlaku za Jesenice točno 560 ljudi, kolikor jih je lahko šlo naprej v Avstrijo in so držali te številke. Vseeno so pustili, da so se vse družine združile in sicer tako, da smo našli zamenjavo za vsako osebo, ki je želela na drugi vlak (če je ena oseba šla dol z vlaka, smo našli eno drugo osebo, da je šla na ta isti vlak, tako da je število ljudi na vlaku ostalo točno 560). Tem težavam bi se lahko izognili, če bi na registraciji in varnostnem pregledu policisti obravnavali celo družino skupaj. Prevajalci so bili pri iskanju družinskih članov ključni.

Vsi, ki so bili registrirani na železniški postaji, so dobili hrano (pripravljen paket) in vodo. Tudi kasneje, ko so že čakali na vlaku za naprej, so dobili še vodo ali hrano, če so želeli. Obleka se na železniški postaji načeloma ni razdeljevala, a je RKS imel nekaj zalog in če je kdo prosil za kak kos, ga je tudi dobil (nekateri so bili brez jaken, le v kratki majici, en moški je bil bos brez čevljev in nogavic, itd). Nekaj oseb je potrebovalo medicinsko pomoč na železniški postaji. Oskrbela jih je ekipa prve pomoči RKS. Nekaj ljudi je bilo vidno zelo izčrpanih in na koncu z močmi (en moški je na tleh na peronu zaspal).

Na železniški postaji ni ustrezno poskrbljeno za sanitarije, le nekaj wc-jev (dixijev) smo opazili, vendar so vsi beguncem, ki so spraševali za wc, rekli, da so le-ti na vlaku. Opaziti je bilo, da niso vsi wc-ji na vlaku bili v uporabi, hkrati je bilo na vlaku veliko ljudi in je teh wc-jev premalo. Vlak je npr. na peronu stal okrog 4 ure in ves ta čas so ljudje hodili na stranišča, ki niso kemična ampak takšna, da vsa vsebina pada na tla pod vlakom. Nujno je potrebno zagotoviti primerno čiščenje prostora po odhodu vsakega vlaka.

Na železniški postaji je bil do 14h odnos policije do beguncev korekten, občasno je le kdo po nepotrebnem povzdignil glas in nekaj nejevolje med policisti je bilo zaradi združevanja družin in premeščanja ljudi z enega vlaka na drugega, a se je na koncu vse dalo dogovoriti in rešiti.

V soboto 7.11. je policija na meji v Rigoncah prijela mlajšega moškega iz Afganistana, ki je sam prečkal mejo v Slovenijo. Na policijski postaji v Brežicah smo izvedeli, da so slovenski policisti moškega predali nazaj hrvaškim policistom ter mu vročili tudi globo (plačilni nalog) za nezakonito prečkanje meje v višini 1000 eur. Niso mu izrekli prepovedi vstopa v Slovenijo, tako da je možno, da se bo moški pridružil kakšni skupini beguncev na Hrvaškem in v Dobovo prišel z enim od naslednjih vlakov.