Sporočilo za javnost: Očka v akciji

Včeraj so v Hiši EU v Ljubljani potekale razprave v okviru posveta »Očka v akciji«, ki ga je povezoval g. Boštjan Romih. Vsebinsko je bil razdeljen na dva dela: v prvem delu predstavitev projekta, opredelitev konteksta tematike ter predstavitev Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev. V drugem delu je sledila okrogla miza z naslovom »Kaj smo se o usklajevanju dela in družine naučili v obdobju koronavirusa?« Gostje in gosti so razpravljali o pomenu usklajevanja dela in družine v obdobju epidemije koronavirusa, vlogi delodajalcev, vlogi ukrepov na ravni politik, pomenu vključevanja moških v skrbstveno delo, katere lekcije so bile naučene in kaj bi lahko še izboljšali na področju usklajevanja v prihodnje. Posvet je del projekta »Očka v akciji«, ki ga koordinira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS, izvaja pa skupaj s partnerjem Mirovni inštitut.

V Sloveniji so spremembe na področju očetovstva zaznane na dveh ravneh: na individualni ravni z večjim vključevanjem očetov v skrb za otroke v primerjavi s prejšnjimi generacijami očetov, na sistemski ravni pa z ukrepi družinske politike, zlasti z očetovskim dopustom. Slednjega očetje koristijo v velikem deležu, medtem ko se za izrabo starševskega dopusta, ki si ga starša lahko delita, še vedno odloča izredno malo očetov in svoj del večinoma v celoti prenesejo na otrokovo mater. Starši so v večji meri tako še vedno mnenja, da naj starševski dopust v celoti izrabi mati otroka, daljši odsotnosti očeta z dela zaradi nege in varstva otroka pa so v veliki meri nenaklonjeni tudi delodajalci. Moški so v delovnem okolju redko prepoznani v skrbstveni vlogi, kar se kaže tudi v pogostem soočanju s težavami pri usklajevanju dela in družine.

Na ravni EU je bila junija 2019 sprejeta Direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev ter oskrbovalcev[1], ki spodbuja aktivno očetovstvo, enakomernejšo delitev skrbstvenega dela med staršema ter določa neprenosljiva dva meseca starševskega dopusta za vsakega od staršev. Do 2022 mora Republika Slovenija direktivo prenesti v svoj pravni red, a je pred tem še veliko izzivov.

Uspešno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja poteka na presečišču treh ravni: družbena (zakonodaja, institucionalni okvir, kulturni in socialni okvir), organizacijska (prakse in politike delodajalcev) in individualna (strategije posameznih moških in žensk). Posvet je bil usmerjen v obravnavo vseh treh ravni, ki so pomembne za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja žensk in moških. Zato smo odprli javno razpravo o pomenu usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, vlogi politik in delodajalcev ter izpostavili aktivno vlogo obeh staršev pri skrbstvenem delu.

[1] Directive of the European parliament and of the council on work-life balance for parents and carers and repealing Council Directive 2010/18/EU.

Na posvetu je g. Dušan Mikuž, v. d. generalnega direktorja Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), uvodoma izpostavil, da ima Slovenija v sistemskem smislu področje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zelo dobro urejeno. Temeljni zakon na tem področju – Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) – je podlaga za lažje usklajevanje starševskih in poklicnih obveznosti ter podpira enakopravnejšo delitev starševskih pravic in obveznosti. Posebej pomembna pravica je pravica staršev do materinskega, starševskega in očetovskega dopusta ter pravica do nadomestila plače v času materinskega, starševskega in očetovskega dopusta. Slovenija je bila prva evropska država, ki je leta 1986 uvedla enoletni starševski dopust, hkrati pa je bila edina država, ki je imela že takrat tudi 100-odstotno nadomestilo plače. Danes ima 100-odstotno starševsko nadomestilo le še Estonija. Takoj za Švedsko (leta 1974) je Slovenija (leta 1976) uvedla tudi možnost delitve starševskega dopusta med obema staršema.

Kot dodajajo koordinatorice projekta, pa ta določba nikakor ni zaživela v praksi: v vseh 40-ih letih delež moških, ki so si s partnerko delili del tega dopusta, nikoli ni presegel 8 %.

Dr. Iztok Šori, direktor Mirovnega inštituta, je izpostavil podatke več raziskav, ki kažejo, da ima večja vključenost očetov v družinsko življenje številne pozitivne učinke: pri moških pozitivno vpliva na zadovoljstvo z življenjem ter jim prinaša boljše odnose z otroki in partnerkami; za ženske to pomeni več možnosti za enakopravno sodelovanje na trgu dela, kakor tudi več prostega časa in s tem možnosti za samouresničevanje; pri otrocih so zaznali pozitivne vplive na socialni, emocionalni in kognitivni razvoj. Če moški enakovredno skrbijo za otroke, celotna družba postaja bolj pravična. Raziskave tudi kažejo, da imajo med moškimi manj možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zlasti očetje delavskega razreda oziroma nižjega srednjega sloja. Prav tako so v obdobju Covida-19 nekateri poklici in skupine prebivalstva (npr. delavci na gradbiščih, ki so večinoma migranti) ostali popolnoma spregledani, kar se tiče pravice do družinskega življenja, ki sicer sodi med osnovne človekove pravice. Približno petino enostarševskih družin v Sloveniji vodijo moški, tako da so očetje raznolika skupina: večina za otroke skrbi v dvostarševskih družinah, nekateri pa tudi sami, v sestavljenih družinah, skrbniških družinah, istospolnih družinah, skupaj z partnerko, od katere so ločeni, nekateri so socialni očetje. Politike se največkrat ravnajo po tako imenovanih tradicionalnih družinah in druge skupine očetov odrivajo na obrobje.

Mag. Mojca Kambič, vodja projekta »Očka v akciji« na MDDSZ, je predstavila izhodiščno idejo, da enako vključevanje očetov v družinsko življenje in skrb za otroke prinaša koristi vsem: moškim, otrokom, ženskam, delodajalcem in celotni družbi. Projekt »Očka v akciji« se bo izvajal na več ravneh: med (bodočimi) starši, med delodajalci, med delavkami in delavci na področju zdravstva, babištva in socialnega dela ter med splošno javnostjo. Osnovni cilj je prispevek k ozaveščanju (bodočih) staršev, delodajalcev, strokovne in laične javnosti o pomenu aktivnega vključevanja moških v očetovstvo in enakomernejše porazdelitve starševske skrbi za otroka od rojstva dalje. Aktivnosti bodo naslavljale vse tri ravni: makro (država), mezo (delodajalci) in mikro (posamezne moške in ženske).

Ga. Urška Trtnik iz MDDSZ je predstavila časovnico in ključne poudarke Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, katere splošni cilj je zagotoviti izvajanje načela enakosti moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave na delovnem mestu. Z Direktivo se želi povečati delež žensk na trgu dela; povečati delež moških, ki izrabijo dopust iz družinskih razlogov in prožne ureditve dela ter dati delavcem možnost, da vzamejo dopust, da bi skrbeli za sorodnike, ki potrebujejo podporo. Države članice EU morajo določbe prenesti v nacionalno zakonodajo do 2. avgusta 2022. Rok za prenos določb glede nadomestila za zadnja dva tedna starševskega dopusta je 2. avgust 2024.

Prof. dr. Tomaž Deželan iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je izpostavil izzive usklajevanja družinskega in poklicnega življenja očetov. Predstavil je dvojno breme in tehnike zatiranja. Gre za strategije za zavedno ali nezavedno ohranjanje položaja moči in privilegijev posameznika ali skupine orodje, ki se pojavlja povsod, kjer se moč in vpliv izvajata (v politiki, na delovnem mestu, v množičnih medijih); negativen vpliv na samopodobo in samozavest posameznikov; primeri tehnik zatiranja: delati nekoga nevidnega, posmehovanje iz naporov drugih, zadrževanje informacij, ustvarjanje občutka krivde, prekinjanje, kraja idej in predlogov, podcenjevanje sposobnosti ter dvojno kaznovanje. Ob tem je posebej poudaril neizogibnost »kazni« zaradi vzajemno izključujočih se situacij; posledice tradicionalnih pogledov na razdelitev družinskih vlog; predsodke in stereotipne predstave okolja. Učinki navedenega se kažejo v zaviranju razvoja lastnih interesov in hobijev; vzbujanju občutka slabe vesti; stresu; občutkih negotovosti, izgorelosti in negativnem vplivu na karierno pot. Vse skupaj vodi v siljenje posameznikov v izključne vloge.

Na okrogli mizi so bile v središče postavljene raziskave in izkušnje delodajalcev pri usklajevanju dela in družine zaposlenih v obdobju koronavirusa. Moderatorka mag. Mojca Frelih, vodja projekta »Očka v akciji« na Mirovnem inštitutu, je navedla podatke raziskave Slovenskega javnega mnenja, ki kažejo na željo po spremembi vzorcev pri mladih: kar 35 odstotkov jih meni, da bi morala mati in oče starševski dopust razdeliti popolnoma enakovredno. Raziskave so tudi pokazale, da želijo biti moški dejavni očetje in da bi kar dobra tretjina moških izrabila več starševskega dopusta, kot ga je, če bi jim le delo to dopuščalo. Delodajalci pogosto vidijo moške kot tiste, ki se ne ukvarjajo s skrbstvenim delom, zato pri njih pogosto nimajo dovolj spodbudnega okolja in razumevanja.

Dr. Živa Humer, raziskovalka na Mirovnem inštitutu, je predstavila izsledke raziskave, ki je pokazala močno povečanje količine skrbstvenega in gospodinjskega dela v obdobju koronavirusa, medtem ko se obstoječa neenaka delitev gospodinjskega in skrbstvenega dela med moškimi in ženskami ni spremenila (organizacija OXFAM, MenCare in Promundo). Ženske so bile bistveno bolj obremenjene z gospodinjskim delom in skrbstvenimi obveznostmi (tako za varstvo otrok kot za šolanje na daljavo ter za skrb za starejše). Za Slovenijo imamo podatke o delitvi skrbstvenega dela in odgovornosti za leto 2019, po katerih so moški v povprečju porabili 15 ur tedensko za skrb za druge (otroci, starejši), medtem ko so ženske za skrbstveno delo porabile 26,5 ur tedensko. Moški z aktivnim vključevanjem v skrbstveno in gospodinjsko delo predstavljajo zgled svojim otrokom, kar prinaša pozitivne učinke na socialni, emotivni in kognitivni razvoj otroka. Po podatkih OECD-ja predstavlja skrbstveno in gospodinjsko delo kar 33% BDP držav članic. Prvi izsledki Eurofound študije o življenju, delu in Covid-19 so pokazali, da je slaba petina tistih, ki so delali od doma, poročala, da so delo opravljali tudi v prostem času. Slaba tretjina je poročala, da razmišljajo o delu tudi, ko ne delajo, kar se je bistveno povečalo v primerjavi z Eurofoundovo raziskavo iz leta 2015. O težavah pri usklajevanju poklicnih in zasebnih obveznosti so poročali zlasti sodelujoči z majhnimi otroki. Službene obveznosti so bistveno bolj posegle v družinsko življenje sodelujočih kot pa obratno. Zaposlitev se je v tem obdobju pokazala kot eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na možnosti usklajevanja poklicnih in zasebnih obveznosti.

Dr. Sonja Robnik je vodja tima za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja na MDDSZ. Za razumevanje konteksta aktivnega očetovstva je predstavila proces spremembe koncepta očetovstva v smislu primerjave med tradicionalnim in sodobnim očetovstvom, ki pa je žal pogosto še vedno dojeto kot »rezervno« starševstvo in kjer je zgolj mati dojeta kot nepogrešljivi starš. Izpostavila je tudi sprejemanje dejavnega očetovstva pri delodajalcih in učinke spolnih stereotipov.

Gospod Aleš Kranjc Kušlan je direktor in ustanovitelj Ekvilib Inštituta. Je tudi pobudnik in koordinator Mreže za družbeno odgovornost Slovenije. Predstavil je pridobljene izkušnje v obdobju koronavirusa v Sloveniji s strani delodajalcev, s katerimi sodelujejo v okviru podeljenih certifikatov »Družini prijazno podjetje« in »Družbeno odgovoren delodajalec«.

Gospa Petra Jurović iz kadrovske službe podjetja NOMAGO d.o.o. je predstavila izzive usklajevanja, s katerimi so se soočali v tem obdobju, in motivacijo za sodelovanje v naslednji fazi projektne izvedbe pilotnega projekta »Očka v akciji«. Junija 2020 je bil namreč v sklopu projekta objavljen javni poziv za delodajalce z namenom privabiti k sodelovanju v projektu čim več delodajalcev v raznolikih delovnih organizacijah z možnostjo različnih oblik vključevanja v projekt, ki zajema informiranje, sodelovanje na delavnicah za delodajalce ter sodelovanje v šest-mesečnem pilotnem preizkusu, ki bo izveden v letu 2021.

Javni poziv za delodajalce z namenom spodbujanja k sodelovanju čim več raznolikih delodajalcev (javne/zasebne organizacije oziroma podjetja; različne velikosti in panoge; čim večji delež moških v organizaciji, najmanj pa 30% moških med zaposlenimi) je še odprt, saj projekt omogoča različne oblike vključevanja do februarja 2022.

Gospod Boštjan Romih je izpostavil izzive pri dejavnem očetovstvu za celotno družbo. Opozoril je na začetne frustracije moških o nekompetentnosti za skrb za otroka, potrebi po spodbudah in potrpljenju. Hkrati pa na neprecenljive občutke izpolnjenosti in potrjenosti, ko dobijo nagrado tesnega stika z otrokom. Pri tem je uporabil prispodobo, da bodo takšni očetje zares želeli biti v akciji in bodo takrat sami hoteli napredovati z rezervne klopi za starše med glavne igralce. Do takrat pa so potrebne raznovrstne spodbude v različnih družbenih, delovnih in domačih okoljih. Posvet je zaključil z mislijo »Moški ni nikoli tako velik kot takrat, ko se skloni, da pomaga otroku«.

VEČ INFORMACIJ O PROJEKTU:

https://www.mirovni-institut.si/projekti/ocka-v-akciji/

DODATNE INFORMACIJE:

mag. Mojca Kambič (Mojca.Kambic@gov.si)

in mag. Mojca Frelih (mojca.frelih@mirovni-institut.si).