Spolna zaznamovanost dela v medijih: institucionaliziranje norm podjetniške subjektivitete

V članku v reviji Journalism Mojca Pajnik in Majda Hrženjak analizirata, kako mediji odgovarjajo na spremenjene pogoje medijske produkcije, kot so hiperkomercializacija, digitalizacija in feminizacija, s prekarizacijo novinarstva kot ekonomičnega poslovnega modela, ki ga legitimizira država z davčno regulacijo in deregulacijo trga dela.

Avtorici analizirata, da mediji odgovarjajo na spremenjene pogoje medijske produkcije, kot so hiperkomercializacija, digitalizacija in feminizacija, s prekarizacijo novinarstva kot ekonomičnega poslovnega modela, ki ga legitimizira država z davčno regulacijo in deregulacijo trga dela. S konceptoma požrešnih organizacij in podjetniških subjektivitet na primeru analize televizijske produkcije v Sloveniji (TV SLO, POP TV in Planet TV) pokažeta, da strah pred slabšanjem socialnega in ekonomskega položaja pritiska na novinarje in novinarke, da normalizirajo zahteve požrešne organizacije ter se samoregulirajo in samodisciplinirajo v subjektiviteto hiperproduktivnosti, večopravilnosti, fleksibilnosti, dolgih delavnikov in nenehne dosegljivosti in razpoložljivosti za delo. Pokažeta, da organizacije neoliberalnih trgov dela zaostrujejo maskulinizirane vzorce delovnih kultur, in problematizirata mit o enakosti spolov in spolni nevtralnosti prekarizacije dela v novinarstvu. Feminizaciji novinarstva navkljub v medijski industriji ni pripoznano, da hiperprodukcijska naravnanost izključuje družbeno reprodukcijo iz sfere plačanega dela ter jo pozaseblja in individualizira, ženske novinarke pa reducira v položaj prilagajanja maskuliniziranim vzorcem dela.