Spolna diferenciacija v medijski industriji
V triletni raziskavi, ki se izteka, smo se ukvarjali s procesi spolne diferenciacije v medijih, pri čemer smo izhajali iz predpostavke, da razmerja med spoli niso konstituirana zgolj v odnosu do sredstev produkcije, ampak tudi v odnosu do reprodukcije in reproduktivnega dela, vključno s potrošnjo. Ta večnivojski pristop je vključeval presek makrostruktur digitalnega kapitalizma in specifik medijskih politik, mezoorganizacijske ravni medijskih institucij in mikroravni ritualnega konstruiranja novinarskih konvencij. Ključno je, da analizi nismo le dodali spola, ampak smo, nasprotno, medijske sisteme v izhodišču obravnavali kot uspoljene; izhajali smo iz predpostavke, da mora biti preučevanje medijev feministično »po svojem bistvu«.
Nekatere rezultate smo objavili v revijah Teorija in praksa (3-4, 2017) ter Javnost-The Public (24, 2017), predstavili smo jih na več konferencah, med drugim na mednarodni konferenci Gender Differentiation in Media Industries v Ljubljani (junija 2018).
30 govorcev in govork iz 12 držav je na konferenci analiziralo medijske politike in ugotavljalo njihove učinke na spolno diferenciacijo novinarskega dela, izpostavili so neenakosti v polju medijske distribucije, analizirali občinstva ter normiranje femininosti in maskulinosti v medijskih tekstih in podobah.
V začetku novega leta 2019 pri založbi FDV napovedujemo izid knjige Mediji in spol: strukture in prakse neenakosti (ur. Mojca Pajnik in Breda Luthar).
O izledkih projekta lahko poslušate tudi v intervjuju z Mojco Pajnik na RTV SLO, Ars:
O patriarhatu in feminizaciji novinarskega poklica
