Spletni pogovor ‘Vojna in mir v Evropi’

Spletni pogovor Vlaste Jalušič, politologinje z Mirovnega inštituta, z bolgarskim politologom Ivanom Krastevom, enim najpomembnejših evropskih javnih intelektualcev. Sogovornika sta se dotaknila naslednjih vprašanj:

Kako vojna v Ukrajini spreminja identiteto Ukrajine, Rusije in celotne Evrope? Kaj je prinesel poskus posnemanja zahodne liberalne demokracije v postsocialističnih državah Vzhodne Evrope? Kaj se dogaja z liberalno demokracijo na Zahodu? Kakšen je vpliv »fenomena Trump«? Kje so izvori naraščajočega populizma na Zahodu in Vzhodu in kje se napaja populistična podpora fašizmu? Sta se izgubila intelektualni potencial in vpliv na politiko? Se lahko liberalna demokracija zoperstavi populizmu in fašizmu? Kaj sporočajo izidi nedavnih volitev v različnih evropskih državah? Kakšen vpliv na demokracijo je imela pandemija? Kakšen model vladanja bi potrebovali? Je demokracija sploh možna v svetu, kjer se uveljavlja »krizno upravljanje«?

Ivan Krastev je predsednik Centra za liberalne strategije in stalni sodelavec na Inštitutu za humanistične vede IWM na Dunaju. Je ustanovni član Evropskega sveta za zunanje odnose, član upravnega odbora  Mednarodne krizne skupine  in član upravnega odbora GLOBSEC. Bil je  kolumnist za New York Times (2015-2021). Je avtor knjig “Ali bo še jutri? Kako pandemija spreminja Evropo” (Allen Lane, 2020); “Luč, ki je propadla: obračun” (Allen Lane, 2019), v soavtorstvu s Stephenom Holmesom – prejel 30. nagrado Lionela Gelberja; »Po Evropi« (UPenn Press, 2017); »Demokracija motena. Globalna politika protesta« (UPenn Press, 2014) in »V nezaupanje zaupamo: Ali lahko demokracija preživi, ​​ko ne zaupamo svojim voditeljem?« (Knjige TED, 2013). Ivan Krastev je dobitnik nagrade Jean Améry za evropsko esejistiko 2020.

Vlasta Jalušič je znanstvena svetnica ter ustanoviteljica Mirovnega inštituta. Kot redna profesorica predava tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, predmet Nacionalizmi, rasizmi in politike spolov. Doktorirala je iz političnih ved leta 1996 na Dunajski univerzi. Je avtorica in prevajalka več knjig, člankov in poglavij v knjigah na temo ženskega gibanja, feminizma, (ne)enakosti spolov, politične teorije, nasilja, vojne in kolektivnih zločinov ter odlična poznavalka Hannah Arendt. Kot dolgoletna aktivistka proti diskriminaciji in za enakost spolov je bila vključena v številne feministične mreže in aktivnosti za človekove pravice. Več let je bila kolumnistka tednika Mladina in drugih časopisov.

Pogovor je del projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, pri katerem sodelujejo Mirovni inštitut, Društvo novinarjev Slovenije in Pod črto. S projektom naslavljamo grožnje in izzive za uresničevanje nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji in razvijamo orodja in mehanizme za krepitev naših zmožnosti za učinkovite odzive na grožnje ter za pridobivanje javne podpore.  Projekt podpira Mreža evropskih fondacij v okviru programa Civitates.