Sovraštvo do državljank in državljanov Slovenije in ponovna zloraba izbrisanih

Objava pamfleta z naslovom »Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi« na spletni strani stranke SDS 9. 12. 2011 predstavlja poskus prikazovanja volilnega rezultata ter udeležbe na volitvah in domnevnih volilnih izbir narodnostno manjšinske skupine državljank in državljanov kot grožnje za varnost in obstoj države. V ta namen pamflet ustvari tipično rasno konstrukcijo domnevno »ne-slovenskih« prebivalcev Slovenije z določenimi kulturnimi potezami, hkrati pa ponovno grobo potvarja podatke o izbrisanih.

Prikazovanje državljank in državljanov, pripadnikov skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji kot »novih državljanov« in hkrati kot ljudi, ki so nezmožni lastnega političnega prepričanja ter samostojnega in svobodnega odločanja ter v volilnem postopku podkupljivi, predstavlja poskus njihove dehumanizacije in zanikanja njihove individualne politične subjektivitete ter zato krši ustavni red. Tovrstno pripisovanje politične vodljivosti skupini državljank in državljanov, ki jih povezuje manjšinska narodna pripadnost in se jim pripisuje »ne-slovenskost«, sugerira nelegitimnost izida volitev in v njih išče krivdo za neuspeh stranke, ki naj bi predstavljala in ščitila interese večinskega naroda. Takšno preštevanje in označevanje volivk in volivcev predstavlja poskus izločanja iz ustavnega reda enakosti ter narodnostno razdeljevanje, ki ustvarja podobe notranjih državnih sovražnikov, spodbuja k nestrpnosti in sovraštvu, ter poskuša ustvariti konflikt med tako ustvarjenima poloma volivk in volivcev.

Kot organizacija, ki se že desetletje posveča raziskovanju in popravi posledic izbrisa kot množične kršitve človekovih pravic, opozarjamo na neresničnost trditve, da je »Kresalova podelila stalno bivališče za nazaj približno 20.000 takoimenovanim izbrisanim« in da so si »mnogi nemudoma uredili državljanstvo«. Od 25.000 izbrisanih ima danes urejen status samo okoli 12.000 ljudi (in ne 20.000, kot napačno trdi avtor).

Od vseh izbrisanih, ki imajo danes urejen status, je samo 7.300 državljanov in samo ti imajo volilno pravico. Ostali izbrisani, ki imajo urejen status, imajo samo dovoljenje za stalno prebivanje in volilne pravice na državnozborskih volitvah nimajo. Tudi z dopolnilnimi odločbami se prizna samo dovoljenje za stalno prebivanje za nazaj, kar ne vpliva na volilno pravico. Zakon, ki naslavlja izbris, izrecno določa, da posebna dopolnilna odločba nima učinka na izpolnjevanje pogojev za sprejem v državljanstvo. Izbrisana oseba mora za državljanstvo zaprositi pod enakimi pogoji kot vsi ostali tujci.

Državljanstvo določene države pomeni popolno vključitev v pravni in politični red enakosti, zato mora biti ločevanje med »novimi« in »starimi« državljani absolutno nesprejemljivo in dojeto kot kršenje temeljnega ustavnega reda, oziroma spodnašanje pravne države – v trenutku, ko ne zavrnemo govorice ločevanja državljanov na državljane ene in druge vrste, sprejmemo logiko, ki je že a priori rasistična.

Pozdravljamo spontano in kreativno reakcijo civilne družbe in angažiranih državljanov in državljank, ki prav z uporabo kulturno določljivih označevalcev domnevne »manjvrednosti« (nošenje trenirke) opozarjajo na nesprejemljivost tovrstnega posploševanja. S tem nam ponazarjajo, da smo v družbi, v kateri je dovoljeno tovrstno kršenje ustavnega reda in razpihovanje sovraštva, lahko tarča vsi.

Sodelavke in sodelavci Mirovnega inštituta

Izjava