Slovenija: Napadi nove vlade na nevladne organizacije in medije

V prvem mesecu tretje vlade Janeza Janše  je vladni Urad za komuniciranje prevzel osrednjo vlogo pri napadih na običajne tarče vladajoče stranke: nevladne organizacije, medije in novinarje.

»Začetek novega vala preganjanj nevladnikov« in »Pod krinko koronavirusa bi vzeli denar nevladnikom« sta naslova dveh nedavnih člankov v slovenskih dnevnih časopisih Delo in Dnevnik. Alarmantni ton odraža nedavni poskus vladnega organa, da ustavi projekte financiranja, ki jih vodijo slovenske nevladne organizacije. Ti projekti so bili že odobreni, namenjeni pa so ozaveščanju o položaju ranljivih skupin, vključno z begunci, delavci migranti in žrtvami trgovine z ljudmi. Spodbujajo tudi medijsko pismenost in želijo preprečiti dezinformacije. Poleg tega časopisni članki položaj povezujejo z agendo vladajoče desne  stranke SDS in z retoriko funkcionarjev in medijev te stranke, ki nevladne organizacije sistematično prikazujejo kot parazitske levičarje, ki jih je treba odrezati od javnega financiranja.

Jasno je, kdo bodo tarče napadov nove vlade

V Sloveniji je nova vlada, ki jo vodi premier Janez Janša in v kateri dominira njegova desna stranka SDS, imenovana 13. marca 2020, le dan po tem, ko je bila v državi uradno razglašena epidemija koronavirusa. Nadomestila je levosredinsko manjšinsko vlado po odstopu nekdanjega premierja Marjana Šarca. To je Janšev tretji mandat na mestu predsednika vlade; vlado je vodil še v letih 2004-2008 in 2012-2013. Politični program, ki ga je stranka izvajala v letih,  ko je bila  na oblasti, pa tudi, ko je bila v opoziciji, je jasno nakazal, kdo bodo  tarče njenega zatiranja in žaljive retorike, ko pride na oblast.

V prvem mesecu nove vlade Janeza Janše je bil vladni Urad za komunikacijo tisti, ki je prevzel osrednjo vlogo pri  napadih na nevladne organizacije, medije in novinarje, premier Janša pa je sočasno te tarče označeval in zmerjal na družbenem omrežju Twitter.

Vlada poskuša povrniti nepovratna sredstva, ki jih je odobrila nevladnim organizacijam, in trdi, da je ta denar potreben za boj proti Covid-19

Povod za te napade je 107.000 evrov, ki jih je vladni Urad za komuniciranje v mandatu prejšnje vlade na rednem razpisu odobril 15 nevladnim organizacijam za 16 projektov s proračuni med 5.000 in 9.000 evrov. Med njimi je projekt, namenjen osveščanju srednješolcev_lk o večplastnih vidikih migracij in spodbujanju solidarnosti. Vključuje delavnice, na katerih govorijo mladi migranti_ke, begunci_ke in prosilci_ke za azil. Projekt, ki ima proračun 7000 evrov, je nadaljevanje prejšnjih podobnih akcij Mirovnega inštituta, nevladnega raziskovalnega inštituta, ki je bil že v preteklosti pogosta tarča kampanj v medijih, povezanih s SDS, in napadov s strani  predstavnikov in podpornikov te stranke. Pogodbe za financiranje projektov so bile že podpisane, vendar je novi direktor vladnega urada vsem poslal v podpis aneks, s katerim prostovoljno odstopajo od pogodbe. Vladni urad je to potezo poskušal pojasniti s trditvijo, da je v času pandemije koronavirusa denar potreben za druge namene, medtem ko projektne dejavnosti nevladnih organizacij zaradi omejitev gibanja in zaprtja šol ne morejo biti izvedene. Več nevladnih organizacij je temu ukrepu javno nasprotovalo, krovna organizacija nevladnih organizacij CNVOS pa je svojim članom svetovala, naj aneksa ne podpišejo. Premier pa je na družbenih omrežjih  nevladne organizacije označil za “partnerice” levih strank (ki so sestavljale prejšnjo vlado) in zatrdil, da se »redijo na žuljih davkoplačevalcev«. Istočasno so bile  na naslovni strani tednika, ki ga nadzira vladajoča stranka,  objavljene slike štirih moških, med njimi tudi predstavnikov nevladnih organizacij, z naslovom “Denar želijo zase, ne za boj proti Covid-19“.

Krovna organizacija nevladnih organizacij se zoperstavi

CNVOS je večkrat nasprotoval manipulativni predstavitvi podatkov o javnem financiranju nevladnih organizacij, ki jih razširjajo predstavniki  SDS in mediji, povezani s to stranko, ter redno posodablja preverjene podatke na svoji spletni strani. Ravno tako je povzdignil glas, ko je med volilno kampanjo 2018 kandidat SDS zagrozil, da bo ob prihodu stranke na oblast zmanjšal javno financiranje nevladnih organizacij.

Za razliko od drugih krovnih organizacij, ki zastopajo različne sektorje v Sloveniji, nova vlada CNVOS-a ni povabila k posvetovanju o zakonodaji, ki uvaja sheme podpor delodajalcem in zaposlenim ter drugim delom prebivalstva, da bi se spoprijeli s posledicami pandemije. Vendar je CNVOS uspel predstaviti stališča nevladnih organizacij in vplivati na rešitve prek svojih članic, ki se neposredno ukvarjajo z zoperstavljanjem pandemiji, kot so humanitarne in prostovoljne organizacije.

Vlada želi zmanjšati sredstva pod krinko preusmeritve sredstev za boj proti pandemiji

Zaenkrat še ni jasno, kaj se bo zgodilo z državnim financiranjem drugih projektov nevladnih organizacij in v kolikšni meri bo SDS izvajala pritisk za zmanjšanje sredstev, ki jih je napovedovala med volilno kampanjo 2018. Številni državni organi in institucije sofinancirajo projekte nevladnih organizacij na različnih področjih, od socialne vključenosti ranljivih družbenih skupin, zoperstavljanja diskriminaciji, promocije enakosti spolov do pravnega svetovanja prosilcem za azil, mednarodne razvojne pomoči, kulture in umetnosti itn. Poraba sredstev iz državnega proračuna je v času pandemije omejena, o rebalansu državnega proračuna za leto 2020 pa se še razpravlja: vlada je pozvala vse državne organe in institucije, da predlagajo odlog ali črtanje proračunskih postavk, ki niso namenjeni zoperstavljanju pandemiji in blaženju njenih posledic. Čeprav je povsem razumljivo pričakovati, da bo prišlo do krčenja  porabe sredstev iz državnega proračuna v nekaterih primerih, so takšni ukrepi lahko tudi koristna pretveza za zmanjšanje financiranja nevladnih organizacij, ki delujejo na področjih, ki se ne skladajo s politično agendo vladajoče stranke in so zato označene za sovražnike.

Že lahko spremljamo primere, ki ponazarjajo, kako se lahko omejevanje financiranja projektov nevladnih organizacij negativno odraža na položaj ranljivih skupin.  Pravno svetovanje, ki ga nevladna organizacija PIC zagotavlja prosilcem za azil, ni več deležno državne podpore. Vlada naj bi zagotovila sofinanciranje že dodeljenih sredstev za ta namen iz sklada Evropske unije za azil, migracije in integracijo (AMIF). Vendar je 1. aprila je pogodba med Ministrstvom za notranje zadeve in PIC potekla, postopek za podaljšanje ali izbiro novega ponudnika pa še ni bil sprožen. Poleg tega je vlada ustavila vse postopke pridobivanja azila kot del ukrepov, ki jih je uvedel zakon za obvladovanje širjenja koronavirusa.

Strupeno okolje za novinarje

Sočasno s spornimi potezami v odnosih z nevladnimi organizacijami je v začetku aprila  vladni Urad za komuniciranje pripravil odgovor na poročilo platforme Sveta Evrope o zaščiti novinarstva in varnosti novinarjev. Opozorilo, ki ga je glede razmer v Sloveniji objavila platforma, se nanaša na primer, ko je  predsednik vlade Janša prek socialnih medijih obtožil javno Radiotelevizijo Slovenija, da širi laži in ji prikrito zagrozil z zmanjšanjem financiranja. Janša je marca na Twitterju dejal: “Ne širite laži, informativni program TV Slovenija. Plačujemo vas za to, da v teh časih informirate, ne pa zavajate javnost. Očitno vas je preveč in ste predobro plačani.” Šlo je za Janšev odziv na prispevek, v katerem je  TV Slovenija predvajala intervju s sindikalistko, ki je kritizirala odločitev vlade za povišanje plačnih razredov za ministre in državne sekretarje na začetku mandata nove vlade. Ta izjava predsednika vlade glede RTV Slovenija ni prva takšne vrste. RTV Slovenija je bila tarča žaljivih napadov Janše in drugih funkcionarjev SDS, ko je stranka bila  še v opoziciji, vključno s pozivi državljanom, naj prenehajo plačevati RTV prispevek.

Društvo novinarjev Slovenije in vodstvo javne radiotelevizije sta javno odgovorila na izjavo predsednika vlade, ki jo opisujejo kot grožnjo medijski svobodi in neodvisnosti javnega medija. Med tem je,  16. aprila,  vlada predčasno razrešila tri člane nadzornega sveta javne radiotelevizije in imenovala nove.

Vladni urad za komuniciranje je v odgovoru na opozorilo platforme Sveta Evrope navedel, da bi bilo treba pozornost Sveta Evrope usmeriti na širši kontekst medijskih razmer v Sloveniji, vključno z zgodovinskimi dejstvi o razvoju medijskega trga. V odgovoru, ki ga je sicer Svetu Evrope posredovalo Stalno predstavništvo Slovenije, še  piše, da “večina glavnih medijev v Sloveniji izvira iz nekdanjega komunističnega režima, celo v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bila mesta odgovornih urednikov nekdanji člani zloglasne varnostne službe UDBA.” Vendar na več strani tovrstnih razlag razmer odgovor vladnega urada sploh ne omenja medijske skupine, ki so jo predstavniki SDS ustanovili leta 2015. To medijsko skupino so finančno podprli madžarski gospodarstveniki, povezani z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Več nacionalnih medijev (TV, tiskani in spletni medij) ter več kot ducat lokalnih in regionalnih spletnih medijev v skupini služijo kot glasnik propagande stranke SDS, dezinformacij in  sovražnih kampanj, zlasti na spletu, ki temeljijo na islamofobiji in antisemitizmu, hkrati pa za pogoste tarče jemljejo   zagovornike človekovih pravic, kritične novinarje in javno radiotelevizijo. Uporaba osebnih podatkov in družinskih zadev za ustrahovanje tarč je sestavni del žaljivih in sovražnih zapisov in kampanj v teh medijih.

Aktualni minister za notranje zadeve je bil pred imenovanjem v vladni kabinet direktor medijske skupine, sedanji direktor vladnega Urada za komunikacije pa je bil pred tem glavni urednik televizijskega kanala in spletnega medija, ki sta del medijske skupine, ki jo podpira SDS.

Nadlegovanje in grožnje novinarjem

Novinarji, ki so razkrili sporni model lastništva in financiranja medijske skupine, povezane s SDS, so bili izpostavljeni nadlegovanju in grožnjam že v obdobju pogajanj za sestavo nove vladne koalicije pod vodstvom SDS. Novinar, ki je vladi predložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, da bi pridobil informacije o delovanju in strukturi novoustanovljenega kriznega štaba za boj proti Covid-19, ni prejel ustreznega odgovora, temveč so na  družbenih omrežij omenjenega državnega organa razširjali napade nanj z žaljivimi trditvami. Nadaljevalo se je z  napisi z namenom diskreditacije tega novinarja v medijih, povezanih s SDS, čemur je sledila  anonimna  grožnja s smrtjo. Mednarodni inštitut za tisk je opozoril, da “slovenski novinarji delujejo v vse bolj strupenem ozračju” in pozval novo vlado, naj v času krize zagotovi pravico novinarjev do dela brez strahu. Podoben skupni poziv je vladi poslalo sedem mednarodnih organizacij za svobodo medijev. Ko je nacionalna tiskovna agencija STA objavila novico o pismu mednarodnih organizacij za svobodo medijev, je premier Janša obtožil STA, da deluje kot “ventilator za lažne novice”.

Izvor groženj politični neodvisnosti medijev

Medijski sistem v Sloveniji ima veliko pomanjkljivosti. Nima ustrezne medijske politike in  zakonskega ter institucionalnega okvira, ki bi zaščitil javni interes v medijih ter zagotavljal   spodbudno okolje  za profesionalno novinarstvo in medijski pluralizem. Spremljanje pluralizma medijev (MPM) v okviru Centra za medijski pluralizem in svobodo medijev pri Evropskem univerzitetnem inštitutu uvršča Slovenijo, skupaj z mnogimi drugimi državami članicami EU, v kategorijo držav s srednjim tveganjem glede ogroženosti medijskega pluralizma pri večini kazalnikov. V poročilih o medijskem pluralizmu v Sloveniji v letih 2015 in 2017 je bila politična neodvisnost medijev tisto področje, ki je edino ocenjeno z visoko stopnjo  ogroženosti. Po ugotovitvah MPM je to posledica treh glavnih dejavnikov. Prvič, večino članov obeh organov upravljanja in nadzora nad delovanjem javne radiotelevizije RTV Slovenija imenuje parlament ali vlada (kar je Janševa vlada uvedla leta 2005, nobena vlada po tem pa te ureditve ni spremenila). Drugič, glavna tiskovna agencija STA je v državni lasti. In tretjič, v državi deluje  medijska skupina, ki vključuje televizijo, spletne in tiskane medije, ki je tesno povezana z največjo politično stranko v državi, to je SDS.

Združenja medijske industrije, društvo in sindikat novinarjev ter neodvisni strokovnjaki v Sloveniji so kritizirali prejšnje vlade in zahtevali temeljite spremembe medijske politike in zakonodaje, ki bi zagotovile ohranjanje profesionalnega novinarstva in zaščitile medijski pluralizem. Vendar nobena izmed levo-sredinskih vlad, ki so bile na oblasti večji del preteklega desetletja, niso uvedle takšnih reform medijskega sistema.

Članek Brankice Petković je bil objavljen 21. aprila 2020 v angleškem jeziku na spletni strani Liberties, ki jo izdaja evropska mreža Civil Liberties Union for Europe.