Skrbstveno delo in spol v perspektivi študij moških in moškosti

V soboto, 7. novembra 2020 bo v sklopu srečanja Sociološkega društva potekal panel Odprti termin II: Skrbstveno delo in spol v perspektivi študij moških in moškosti (Moderatorka Majda Hrženjak).

Panel predstavlja rezultate temeljnega raziskovalnega projekta Moškosti, Enakost, Skrbstvene prakse (ARRS J6 – 8253, 2017-2020) ter prinaša aktualno empirično evidenco in teoretske osmislitve sodobnih skrbstvenih praks moških v družinskem in poklicnem življenju na ravni politik/diskurzov, organizacijskih kultur/praks in živetih izkušenj moških. V svojih prispevkih raziskovalci in raziskovalke odgovarjajo na vprašanja: V kakšnih okoliščinah moški prevzemajo primarne skrbstvene odgovornosti? S kakšnimi izkušnjami in izzivi se pri tem soočajo? Kako usklajujejo svoje skrbstvene prakse z normami hegemone moškosti? Kako se uspoljena razmerja, norme in prakse skrbstvenega dela spreminjajo, kadar skrbstveno delo opravljajo moški? Prispevki kritično premišljajo emancipacijske potenciale vključevanja moških v skrbstveno delo na spolni režim, enakost spolov in spreminjanje norm moškosti.

Program letnega sociološkega srečanja 2020.

Program panela:

Majda HRŽENJAK: “Zato, da lahko poskrbimo v končni fazi zase, je treba skrbeti za vse.’’ Heterogene moškosti v situacijah primarne oskrbe

Povzetek. Na presečišču feministične etike skrbi ter kritičnih študij moških in moškosti prispevek razvija alternativne interpretacije praks in stališč moških vpetih v skrbstveno delo, z namenom rahljanja spolnih binarizmov v percepcijah in konstrukcijah skrbstvenega dela. Empirična evidence zbrana v 23 individualnih intervjujih razkriva, da moški v specifičnih skrbstvenih situacijah intenzivne primarne oskrbe in v nehegemonih socialnih položajih (glede na razred, starost, zdravstveno stanje in spolno usmerjenost) do neke mere preoblikujejo dominantne norme moškosti in v skladu z logiko feministične etike skrbi vzpostavljajo skrb kot spolno nevtralno, kompleksno, politično relevantno in družbeno integrativno dispozicijo in aktivnost.

Iztok ŠORI: Očetje samohranilci, deficit materinske ljubezni in institucionalna diskriminacija

Povzetek. Prispevek kritično premišlja idejo materinske ljubezni v delih Fromma, Parsonsa in Balesa ter empirično preučuje vprašanji, kako očetje, ki sami skrbijo za otroke, razumejo to idejo in kako je ta vpeta v delovanje javnih institucij. Naracije v intervjujih so pokazale, da očetje materinsko ljubezen dojemajo kot edini primanjkljaj v skrbi za otroke. Medtem ko z vsakodnevno skrbjo zavestno ali nehote dekonstruirajo spolne norme in meje moškosti, jih hkrati vzpostavljajo na ravni manj oprijemljivega čustvenega doživljanja. Reprodukcija ideje o materinski ljubezni na institucionalni ravni povzroča diskriminacijo očetov in marginalizacijo netipičnih moškosti.

Živa HUMER: Izkušnje primarnih ali samohranilskih očetov z (ne)enakostjo spolov

Povzetek. Prispevek obravnava ambivalentne diskurze o sodobnem očetovstvu, pri čemer diskurza feminizma in enakosti spolov zagovarjata enakost v starševstvu, medtem ko diskurz skupin za očetovske pravice vztraja pri esencialističnem razumevanju spolnih vlog. Kljub spolno nevtralni zakonodaji v Sloveniji institucije pri dodeljevanju starševskih pravic očetom sledijo esencialističnemu diskurzu. Analiza dvanajstih intervjujev z očeti, ki so primarni skrbniki otrok, razkriva specifične okoliščine marginaliziranih in soudeleženih moškosti (Connell, 2005) ter opozori na strukturne neenakosti, s katerimi so se srečevali intervjuvani moški v prizadevanjih za starševske pravice. Moški so pojmovani kot sekundarni starši, in to pojmovanje je globoko vpeto v institucije, politike in vsakdanje prakse.

Mojca FRELIH: Izzivi moških v neformalni oskrbi oseb z demenco

Povzetek. Prispevek osvetljuje oskrbo, ki jo izvajajo moški za svoje partnerke ali starše z demenco, in glavne izzive, s katerimi se soočajo v procesu oskrbe. Z van Gennepovim modelom rituala prehoda, ki razlikuje med tremi fazami prehoda posameznika v novo družbeno vlogo (separacija/ločitev; liminalnost/prehod; ponovna integracija/povezava), avtorica analizira šest individualnih intervjujev z neformalnimi oskrbovalci, v katerih razbira izkušnje in spremembe, ki jih prinesejo skrbstvene odgovornosti v vsakdanje življenje neformalnih oskrbovalcev in prilagoditev potrebam ljudi z demenco. Ugotovitve analize, kako se moški soočajo s feminizirano prakso oskrbe, pokažejo potenciale za spreminjanje tradicionalnega pripisovanja oskrbe ženskam ter tudi specifične potrebe moških oskrbovalcev, kot so spolno specifična podpora javnih služb, boljša komunikacija z zdravstvenim osebjem in čustvena podpora.

Branko BEMBIČ: Sprejemanje skrbne identitete v kapitalistični delitvi dela

Povzetek. Prispevek kritično pretresa pojem skrbne moškosti in domnevno povezavo med vpetostjo moških v skrbstveno delo, temu ustrezno identitetno spremembo in od tod izhajajoče emancipacijske učinke. Hipotezo skrbne moškosti avtor najprej sooči s teorijo družbene reprodukcije, nato omenjeno povezavo ovrednoti s podatki o spolni segregaciji profesionalnega skrbstvenega dela in s študijo primera v dveh domovih upokojencev. Analiza pokaže, da empirična študija podpira tezo o upoštevanju vrednot, povezanih s skrbno moškostjo, vendar se učinki zdijo prej represivni kot emancipacijski.