Skrb za starejše mora biti prednostna naloga prihodnje vlade!

Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Mirovni inštitut, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, Zveza društev upokojencev Slovenije – Zveza DUS in Ženski lobi Slovenije pozivajo politične stranke ter kandidatke in kandidate na letošnjih parlamentarnih volitvah, da se zavežejo, da bo po več kot petnajstih letih zavlačevanja in prelaganja odgovornosti skrb za starejše končno postala prednostna naloga tako vlade in parlamenta kot tudi celotne politike v prihodnjem mandatu. Podpisane organizacije ob tem opozarjajo, da je skrajni čas, da odgovorni v dialogu s strokovno javnostjo in z vsemi deležniki trajnostno uredijo področje skrbi za starejše v Sloveniji in vsem, ne glede na njihove finančne zmožnosti, zagotovijo dostojno preživljanje starosti s storitvami, ki jih potrebujejo.

Starejši in njihovi svojci se že vrsto let soočajo s posledicami neurejenega sistema dolgotrajne oskrbe. Zato naraščajo plačila iz lastnega žepa, vse težje je dobiti prosto mesto v domovih za starejše, slednji pa so se zaradi vedno bolj bolnih starostnikov spremenili v negovalne bolnišnice. Takšno stanje povečuje socialne stiske in revščino med starejšimi. Zaradi demografskih trendov – v nekaj letih bodo takšne storitve potrebovale zelo številčne povojne generacije baby boom – postaja stanje na tem področju izredno zaskrbljujoče; še en mandat zamujenih priložnosti in nestrokovnih zakonskih predlogov bi obstoječo ureditev pahnil čez skrajni rob zmogljivosti, starejše ter njihove svojce pa v še večje osebne stiske, ki so za državo, ki naj bi bila socialna, povsem nedostojne.

»Skrajni čas je, da od političnih predstavnikov zahtevamo jasne in konkretne odgovore, kako se bodo lotili problematike dolgotrajne oskrbe, predvsem pa odgovor, kako bodo za to zagotovili potrebna sredstva,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Na volitvah odločamo o prioritetah družbe, upajmo, da bo nova vlada poskrbela, da bodo tudi starejši in drugi imeli kaj od visoke gospodarske rasti, s katero se je vlada v odstopu tako rada pohvalila.«

»Neurejen sistem dolgotrajne oskrbe onemogoča osebam, ki potrebujejo oskrbo, enakost v dostopu do storitev in je dejavnik tako poglabljanja revščine že revnih kot tudi medgeneracijskega prenašanja revščine. Tudi zato potrebujemo socializiran sistem dolgotrajne oskrbe,« je opozorila dr. Majda Hrženjak, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

»Vse dosedanje vlade so bile bolj ali manj gluhe za naše pozive, pristojna ministrstva se niso odzivala na opozorila sindikata upokojencev o nujni sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v vseh oblikah. Starejši smo bili pod udarom zahtev bruseljske finančne politike in politike v naši državi, ki varčuje na starejših na vseh področjih. Zato je treba strniti vse sile za prekinitev te politike in za trajnostno ureditev področja skrbi za starejše v Sloveniji, kot je zapisano v pozivu,« je povedala Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije.

Mag. Nace Kovač, predsednik Socialne zbornice Slovenije: »Želimo, da bo nov sistem dolgotrajne oskrbe posameznika obravnaval kot celostno bitje, ki ima poleg fizioloških tudi oziroma predvsem socialne potrebe.«

Štefka Lukić Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija: »Urejen sistem dolgotrajne oskrbe je izredno pomemben za osebe z demenco in njihove svojce, ki so zaradi več let trajajoče bolezni preobremenjeni, zato potrebujejo  ustrezno pomoč.«

»Prepričani smo, da morajo odločevalci v zdravstvu in sociali v prihodnje več pozornosti nameniti zagotavljanju tako ustrezne skrbi za starejše kot ustreznih kadrovskih in finančnih sredstev ter uveljavljanju strokovnih normativov in smernic, ki bodo zagotavljali ustrezno kakovost življenja, bivanja, človeškega dostojanstva ter ustrezno raven zdravstvene oskrbe,« meni Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. »Kot strokovno združenje izvajalcev zdravstvene nege in varuh stroke zdravstvene nege si prizadevamo za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih ob spremenjenih potrebah uporabnikov institucionalnega varstva starejših in posebnih socialnovarstvenih zavodov, zato podpiramo ta prizadevanja in prizadevanja drugih deležnikov, ki so usmerjena k istemu cilju.«

»Zveza društev upokojencev Slovenije – Zveza DUS je svoja stališča do dolgotrajne oskrbe že večkrat izpostavila. Nedopustno je, da po tolikih letih še vedno ni prišlo do sprejema zakona, ki bi to področje uredil, ne le vsebinsko in organizacijsko, temveč tudi finančno,« je dejal Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije – Zveze DUS in še posebej izpostavil: »Da si Zveza DUS prizadeva za izboljšanje položaja starejših in upokojencev in zato zahtevamo, da država nemudoma pristopi k sistemski rešitvi omenjene problematike.«

»Država mora prevzeti odgovornost za vzpostavitev takega sistema skrbi za starejše, ki nikogar, ki pomoč pri oskrbi potrebuje, ne bo pustil brez nje,« je odločena Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije. Pojasni tudi, da bo Koalicija za dolgotrajno oskrbo, ki jo je Ženski lobi Slovenije ustanovil pred dobrima dvema meseca, krepila svoje zavezništvo in v partnerstvu z vsemi ključnimi deležniki delovala, vse dokler tisti, ki jim bomo s svojimi glasovi na volitvah zaupali vodenje države, ne bodo prepoznali skrbi za starejše kot ključno družbeno vprašanje. »Če nova vlada in državni zbor ne bosta prepoznala potrebe po takojšnji sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe, jih bomo slej kot prej v tako politično odločitev prisilili,« je sklenila namen in cilje njihovega delovanja.

ZAHTEVE ZA MANDAT 2018-2022

Podpisane organizacije od odločevalcev zahtevajo, da v naslednjem mandatu v čim krajšem času in v dialogu z vsemi deležniki sprejmejo rešitve za:

• Takojšnjo ureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo vsem omogočil dostop do potrebnih storitev ne glede na njihovo premoženjsko stanje. Obstoječi finančni viri ne morejo zadoščati za potrebe vse večjega števila starejših in pomoči potrebnih, zato je nujno treba zagotoviti dodatna sredstva in postopno dvigniti delež javnih sredstev za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo na raven povprečja EU. Slovenija za dolgotrajno oskrbo trenutno nameni 0,9 % BDP-ja, kar je občutno manj od evropskega povprečja, ki znaša 1,4 % BDP-ja.
• Povečanje zmogljivosti v domovih za starejše. Da bi lahko sledili potrebam generacije baby boom, bo treba v mreži slovenskih domov za starejše po okvirnih ocenah zagotoviti vsaj 500 novih postelj letno. Zmogljivosti mreže domov za starejše že danes ne zadoščajo za 4,8-odstotno ciljno pokritost prebivalstva, starega 65 let in več, kot to predvideva Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje od 2013 do 2020.
• Posodobitev obstoječih domov za starejše. Največji delež domov za starejše v javni lasti je bil zgrajen v obdobju med letoma 1975 in 1980 in so vse manj primerni za oskrbo starejših. Čeprav so nekateri že bili delno ali v celoti prenovljeni in posodobljeni, v nekaterih to zaradi zastarele gradnje ni mogoče in bo nujno zgraditi nove, sodobnejše objekte. V domovih za starejše je tako trenutno še vedno 3414 postelj v tri- in večposteljnih sobah, kar je neprimerno za sodobne potrebe. Ob preureditvi neprimernih tri-in večposteljnih sob v največ dvoposteljne, bo treba za nadomestitev namestitvenih zmogljivosti, ki bi jih s tem izgubili, poskrbeti za približno 1500 novih postelj. Prav tako kronično primanjkuje zmogljivosti za osebe z demenco ter zmogljivosti v urbanih regijah.
• Cene zdravstvene nege, ki bodo pokrile stroške. Plačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljene storitve zdravstvene nege v domovih za starejše in posebnih socialnih zavodih od lanskega leta prvič doslej ne pokrivajo več niti stroškov kadra, ki ga morajo izvajalci zagotavljati skladno z zakonodajo. Izvajalci tako na tem področju ustvarjajo visoko izgubo, ki so jo prisiljeni pokrivati tudi z varčevanjem pri vlaganjih v nujno potrebne izboljšave in obnovo objektov.
• Razvoj storitev pomoči na domu, vmesnih storitev in vmesnih oblik varstva. Zaradi naraščanja potreb prihaja do čakalnih vrst tudi pri pomoči na domu, hkrati pa so uporabniki zaradi dejstva, da občine zelo različno sofinancirajo tovrstne storitve, postavljeni v izrazito neenakopraven položaj glede na to, kje bivajo. Dnevni centri, začasne namestitve in centri dnevnih aktivnosti se zaradi neurejenih zakonskih okvirov niso razvili v zaželeni meri, prav tako država teh oblik storitev, ki ljudem omogočajo, da dlje časa živijo izven institucije, nikoli ni sistemsko podprla. Veliko prostora za izboljšave je tudi pri različnih vmesnih bivalnih oblikah, in to kljub temu, da mnogi starejši v Sloveniji živijo v povsem neprimernih stanovanjih.
• Svobodno izbiro najprimernejših storitev. Sistem dolgotrajne oskrbe uporabnikov ne sme siliti, da zanje skrbijo njihovi svojci. Odločitev za družinsko oskrbo mora vedno biti svobodna izbira, ne pa posledica prisile! Sistem mora hkrati neformalnim skrbnikom zagotoviti različne oblike družbene podpore, kot so pravica do plačanega dopusta za skrb za starejše, možnost nadomeščanja pri oskrbi in kombiniranje družinske oskrbe z razvejanimi storitvami oskrbe na domu ter občasne institucionalne oskrbe. Prav tako je treba vzpostaviti sistem informiranja in finančnih podpor ter redno spremljati položaj neformalnih skrbnikov.

Za Skupnost socialnih zavodov Slovenije:
Jaka Bizjak, sekretar

Za Mirovni inštitut:
dr. Majda Hrženjak, raziskovalka

Za Sindikat upokojencev Slovenije:
Francka Ćetković, predsednica

Za Socialno zbornico Slovenije:
mag. Nace Kovač, predsednik

Za Spominčico – Alzheimer Slovenije:
Štefka Lukić Zlobec, predsednica

Za Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije:
Monika Ažman, predsednica

Za Zvezo društev upokojencev Slovenije – Zvezo DUS:
Janez Sušnik, predsednik

Za Ženski lobi Slovenije:
Violeta Neubauer, predsednica
——————————————————-

O Skupnosti socialnih zavodov Slovenije

Skupnost socialnih zavodov Slovenije že 50 let združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji. Kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo skoraj 11.000 delavcev. Več na www.ssz-slo.si.

Dodatne informacije: 01 520 80 00 in  info@ssz-slo.si