Si v Sloveniji podjetja sama pišejo zakone? Zaposlovanje v diskontnih trgovinah

Decembra se praznijo zaloge hiperprodukcije, mi pa raziskujemo zakulisno delo prodajalk in prodajalcev v diskontnih trgovinah. Pokazali bomo izkoriščanje pretežno žensk delavk, ki delajo v bojda »družinam prijazni zaposlitvi« s krajšim delovnim časom. Naš predmet raziskave nam bo odprl pogled na še eno družbeno zlo: deformalizacijo zaposlovanja in strpnost javnih institucij do kršenja delavskih pravic.

Zaposlovanje s krajšim delovnim časom v Sloveniji

Zaposlovanje s krajšim delovnim časom se je v zadnjih petnajstih letih skorajda podvojilo. A »družini prijazna zaposlitev« pokriva tudi dobro četrtino zaposlitev, ki jih delavke in delavci sklepajo proti svoji volji. Njihov delež se je po letu 2017 (v času velikega pomanjkanja delovne sile) zmanjševal, a je bil leta 2019 še vedno precej nad izhodiščem leta 2005.

»Neprostovoljno« zaposleni s krajšim delovnim časom

Večina res dela krajši delovni čas zaradi bolezni in invalidnosti ali iz družinskih razlogov, kot prikazuje priložena slika. Toda oba razloga pojasnita samo dobro polovico vseh teh zaposlitev. Drugi najpomembnejši razlog, zakaj delajo krajši čas, je, da ne najdejo dela z daljšim delovnim časom ali da delodajalec nima dela za polni delovni čas. To skupino smo imenovali »neprostovoljno zaposleni s krajšim delovnim časom«.

Največ neprostovoljnih zaposlitev v trgovini

Dejavnost trgovine ima največ zaposlenih s krajšim delovnim časom. Trgovina je v vrhu tudi po »neprostovoljno« zaposlenih, pred izobraževanjem na drugem mestu. Glede na obe dejavnosti ni presenečenje, da je med vsemi neprostovoljnimi zaposlitvami kar 71 odstotkov žensk.

Je polni delovni čas še element temeljne oblike zaposlitve?

Treba se je vprašati, ali se te zaposlitve širijo, ker polni delovni čas ni več sestavni element temeljne oblike zaposlitve v Sloveniji. Kot je opazila pravnica: »Dolgo časa je veljalo, da temu konceptu [dostojnega dela] še najbolj ustreza zaposlitvena oblika standardnega delovnega razmerja (zaposlitev za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dvostranskem delovnem razmerju)«.¹ Ali polni delovni čas ni več obvezen? Se je zaposlovanje s krajšim delovnim časom okrepilo, ker so se spremenili pravni predpisi? NE, niso se spremenili.

1 Katarina Kresal Šoltes, »Prekarno delo skozi prizmo delovnega prava«, Delavci in Delodajalci, št. 4, 2019, str. 545, mi podčrtujemo.

Kaj se je vendarle spremenilo?

… da so javne institucije pozabile, da je temeljna oblika zaposlitve še vedno zaposlitev za nedoločen čas in za polni delovni čas. Zato lahko diskontni trgovini Hofer in Lidl zaposlujeta večino svojih delavk in delavcev s krajšim delovnim časom. Hofer od približno 2000 vseh zaposlenih kar 1800 delavk in delavcev zaposluje za krajši delovni čas, 1600 v trgovini in 200 v logistiki.¹ Kakšno naključje, da prav vsi hočejo delati s krajšim delovnim časom!

1 Damijan Toplak, »Hofer: Zaposleni bodo za 40 ur, a delali bodo manj«, Večer, 4 avgust 2020,dostopno na: https://www.vecer.com/slovenija/hofer-zaposleni-bodo-za-40-ur-a-delali-bodo-manj-10204110.

Delovne razmere v diskontnih trgovinah

V diagramih opisujemo nekaj posebnosti zaposlovanja v diskontnih trgovinah. V tretji vrstici jih ponazarjamo z odlomki iz intervjujev raziskovalnega projekta SEGNED.

Družini prijazna zaposlitev?

Pod ugledom dobrih delodajalcev, ki omogočajo zaposlovanje s krajšim delovnim časom za sorazmerno visoko plačilo, se je oblikovala organizacija dela (z neenakomerno razporeditvijo dela, izsiljevanjem neplačanega dela, intenzivnostjo dela itn.), ki je v resnici negativna podoba usklajevanja dela in zasebnega življenja. Delo v diskontnih trgovinah je, kratko rečeno, izžemanje za polni delovni čas, plača pa se ga samo za krajši delovni čas.

Novi zaposlitveni model »HOFER (po)polni delovni čas«

Avgusta 2020 je Hofer objavil oglas, da uvaja svoj zaposlitveni model. Z njim bo po petnajstih letih dobrohotno dal delavkam in delavcem pravico do polne pokojninske dobe, toda …

→ Še vedno bodo delale krajši delovni čas in bile plačane samo za opravljene ure.

→ Zaposlitev za polni delovni čas, sicer pravico delavk in delavcev, bo Hofer delil kot nagrado za pridnost in zvestobo podjetju.

Vir: Dnevnik, 10. avgust 2020, plačani oglas

Si bodo podjetja sama pisala zakone?

Kdo določa pogoje sklepanja pogodbe o zaposlitvi? Berimo komentar k Zakonu o delovnih razmerjih: »[..R]epublika Slovenija […] ureja vsa delovna razmerja, ki se s pogodbo o zaposlitvi sklepajo na njenem ozemlju med delavci in delodajalci, ki imajo sedež ali prebivališče v naši državi«.¹ Hoferjev novi zaposlitveni model je prvi primer, s katerim je podjetje napovedalo, da si bo samo pisalo zakone. Januarja 2021 bo Hofer začel zaposlovati po svojem modelu, torej nadzorni organi hic Rhodus, hic salta!

1 Irena Bečan et al, Zakon o delovnih razmerjih s komentarji (Ljubljana: GV Založba, 2016), str. 33.