Serija člankov ‘Skriti interesi medijskih lastnikov’

Pod črto  je v okviru skupnega projekta Civitates/Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji začel objavljati serijo člankov na temo medijskega lastništva v Sloveniji. Objavljamo prva dva članka iz serije, ki povzemata stanje trenutne slovenske medijske krajine, kdo so najpomembnejši igralci in zakaj država ne prepreči niti najbolj očitnih zlorab. Prvi članek oriše medijsko krajino v Sloveniji, drugi pa analizira občinska glasila.

Kdo drži informacijsko pištolo? Preiskujemo zemljevid medijske krajine

Lanske parlamentarne in lokalne volitve so v več primerih pokazale, kako zelo ranljiv je današnji medijski sistem in kako učinkovito ga je mogoče ugrabiti za propagando in širjenje neresnic. Pri tem imajo velik delež odgovornosti medijski lastniki, od katerih je najbolj odvisno, kakšno novinarstvo bodo podpirali in omogočili v svojem mediju. Bodo sledili samo zasebnim interesom ali upoštevali tudi širšo družbeno korist? Jim bo država še naprej dovolila skrivanje in zlorabo medijskih pištol ali bo od njih zahtevala transparenco, spoštovanje novinarske avtonomije in upoštevanje medijskega zakona?

V večmesečni preiskavi smo izrisovali medijsko lastništvo v Sloveniji. Analizirali smo nekatere največje anomalije na medijskem trgu (zlorabo medijev za politične namene in propagando, načrtno širjenje dezinformacij …) in iskali rešitve, kako jih preprečiti.

Zadnji dve stoletji sta pokazali, da je brez podpore množičnih medijev, tradicionalnih ali internetnih, skoraj nemogoče zmagati na volitvah ali se obdržati na oblasti. Dogajanja v kompleksnih sodobnih družbah državljani (in hkrati volivci) ne doživljajo samo prek lastnih izkušenj, temveč si podobo o svetu ustvarjajo predvsem prek medijskih vsebin: kaj, kje, kako in zakaj se je zgodilo. Te dogodke izbirajo informacijski vratarji: novinarski uredniki ali računalniški algoritmi na družabnih platformah, ki jih (tako ljudi kot algoritme) plačujejo medijski lastniki. Od njih je odvisno, katere teme bodo prišle v javno debato, kateri glasovi bodo prevladali in katere osebe bodo mediji predstavili kot kompetentne in zaupanja vredne. Ali nasprotno, kot nesposobne in pokvarjene.

Članek v celoti

Občinska glasila: milijoni evrov javnega denarja za promocijo županov

V več slovenskih občinah ali celo regijah so občinska glasila najpomembnejši ali celo edini vir informacij o dogajanju v občini, saj so nacionalni mediji v zadnjih desetih letih zelo skrčili dopisniško mrežo, regionalni mediji pa so propadli ali se pridružili nacionalnim mrežam (zlasti radii) in nimajo več lokalnih vsebin. Občinsko glasilo ima zagotovljen dostop do vseh poštnih nabiralnikov v občini in s tem potencialnih volivcev, kar za vse druge medije ne velja. Ta glasila se financirajo iz javnega (občinskega) denarja in lahko pomenijo nelojalno konkurenco drugim lokalnim medijem, saj jih občina bralcem ponudi brezplačno. Nad njihovim poročanjem pa imajo največ vpliva župani, ki v praksi velikokrat odločajo o imenovanju urednika, podpisujejo avtorske pogodbe z zunanjimi izvajalci ali določijo občinske urednike, ki naj skrbijo za urejanje glasila in pisanje člankov.

Slovenske občine za medijske dejavnosti vsako leto porabijo več milijonov evrov. Toda nad njihovo uporabo ni učinkovitega nadzora, zato lahko župani občinska glasila zlorabljajo za samopromocijo in napad na nasprotnike.

To pomeni, da imajo občinska glasila potencialno velik vpliv na obveščenost občanov in njihove volilne odločitve. Še zlasti zato, ker imajo župani izrazito privilegiran dostop do občinskega glasila in imajo edini možnost nagovoriti volivce, se pohvaliti s preteklimi dosežki in obljubiti nove projekte, če bodo izvoljeni. Drugi županski kandidati te možnosti nimajo, saj ne morejo enakovredno nastopati v občinskem glasilu. Prav tako ne morejo financirati svoje medijske kampanje iz občinskega proračuna, kar je pogosta praksa županov.

Članek v celoti