»Saj veš, ni enostavno enega človeka previt.« Moški v skrbstvenih poklicih.

Majda Hrženjak  v novem prispevku za spletni medij Alternator  predstavi, kako in zakaj je delež žensk v skrbstvenih poklicih še vedno zelo visok.

“Neenakosti med ženskami in moškimi, revnimi in bogatimi, vse bolj pa tudi med centrom in periferijo globalnega kapitalizma v delitvi družbeno potrebnega skrbstvenega dela, ostajajo tudi v sodobnih družbah eden od ključnih virov »patriarhalnih dividend«. Če se moški v družbah Evropske unije, spodbujenih s politikami enakosti spolov, bolj angažirajo v skrbi za otroke v družinskem krogu, pa se spolna segregacija poklicnega skrbstvenega dela nikakor ne zmanjšuje. Po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) je v Sloveniji na področjih izobraževanja, zdravja in socialnega varstva zaposlenih 27 % vseh delovno aktivnih žensk (30 % na ravni EU) in 6 % moških (8 % na ravni EU). Študije kažejo, da je sektorska spolna segregacija pomemben dejavnik plačne vrzeli med moškimi in ženskami (Boll idr. 2016), ter da slabi delovni pogoji in nizke plače v skrbstvenem sektorju povzročajo veliko pomanjkanje delovne sile. Skrbstveno delo se zato v postindustrijskih starajočih se družbah spreminja ne samo v tržno dobrino, ampak tudi v geostrateško surovino, ki jo bogate države v prizadevanjih za nižanje stroškov dela sistematično črpajo iz revnejših držav, s čimer se poglabljajo neenakosti med državami v dostopu in kvaliteti oskrbe.

Raziskave sicer kažejo, da so moški v skrbstvenih poklicih priljubljeni, zaželeni in privilegirani; imajo prednost pri napredovanju, deležni so izobraževanja, njim v prid se prilagaja organizacijska pravila. Njihovo skrbstveno delo je bolj cenjeno, pojmuje se jih kot bolj požrtvovalne, herojske in z več avtoritete, »stekleno dvigalo« jih popelje na vodilne in vodstvene položaje ter v višje plačne razrede hitreje kot njihove kolegice (Williams 1995; Simpson 2009). Kljub temu delež moških predvsem na področjih oskrbe starih in varstva otrok ostaja izjemno nizek.”