S prekinitvijo pogodb z novinarkami manjšinske oddaje se vodstvo spravlja na najšibkejše in nadaljuje razgradnjo RTV Slovenija
24. 3. 2023 | Mediji
S prekinitvijo pogodb z novinarkami na TV Slovenija, ki za manjšinsko oddajo NaGlas! pripravljajo prispevke o manjšinskih skupnostih v jezikih teh skupnosti (albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti v Sloveniji) vodstvo RTV Slovenija onemogoča ne le realizacijo strokovne, pluralne in večjezične zasnove oddaje, ki je kot takšna na sporedu dvakrat mesečno zadnjih osem let, temveč tudi dostop širše javnosti in zlasti pripadnikov in pripadnic teh skupnosti do raznolikih informacij in tem iz njihovih skupnosti. Vodstvo RTV Slovenija krši z zakonom določene obveznosti in načela, na katerih temelji delovanje RTV Slovenija, in s tem javni interes. Hkrati se s takšno samovoljno in nestrokovno odločitvijo, ki bo javnemu zavodu z več kot 130-milijonskim letnim proračunom prihranila 8 tisoč evrov, zatira prizadevanja za ohranjanje manjšinskih jezikov teh skupnosti, s tem pa krši mednarodna načela zaščite manjšinskih jezikov, h katerim se je zavezala Republika Slovenija. Nenazadnje se s tem vodstvo spravlja na ekonomsko in družbeno najšibkejše člane kolektiva RTV Slovenija (zunanje sodelavke iz manjšinskih skupnosti). Takšna poteza je dodaten dokaz o dramatičnih razsežnostih nestrokovnosti vodstva RTV Slovenija ter načrtni, samovoljni razgradnji javne radiotelevizije in njenega javnega poslanstva.
Na Mirovnem inštitutu vrsto let z raziskavami, organizacijo javnih strokovnih razprav ter predlogi predpisov in ukrepov podpiramo zagon in delovanje manjšinskih medijev ter ustvarjanje programskih vsebin o in za manjšinske skupnosti, zlasti v programih javne radiotelevizije, ki mora po svojem temeljnem poslanstvu zagotavljati vsebine za vse dele družbe, ki jo tudi vsi financirajo. Pozivamo vlado in pristojno ministrstvo, da čim prej sistemsko uredi status in financiranje programskih vsebin na RTV Slovenija za omenjene manjšinske skupnosti, ter prepreči tovrstne nestrokovne, samovoljne in maščevalne posege vodstva v programe, namenjene manjšinskim skupnostim.
V nadaljevanju objavljamo pismo voditeljice in urednice oddaje NaGlas!
Pismo voditeljice in urednice oddaje NaGlas!
Spoštovani,
potem ko sem predstavnike etničnih skupnosti obvestila o siromašenju oddaje NaGlas! na TV Slovenija, želim o tem obvestiti tudi širšo javnost, ker menim, da je to v javnem interesu.
Vršilec dolžnosti direktorja TVS Uroš Urbanija se je odločil prekiniti sodelovanje z novinarkami manjšinske oddaje NaGlas! – edine televizijske oddaje, ki jo javni medijski servis pripravlja za pripadnike albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti v Sloveniji. Traja 20 minut in se v jezikih skupnosti predvaja vsako drugo soboto na prvem sporedu v alternaciji z romsko oddajo.
Ta odločitev pomeni ukinitev oddaje v obliki, kot je bila zasnovana pred osmimi leti, čeprav jo je 29. decembra 2022 Programski svet RTV SLO potrdil v programskem načrtu za letošnje leto. Zato je ustvarjalce odločitev toliko bolj presenetila. V.d. direktorja TVS se je brez kakršnegakoli vnaprejšnjega obvestila februarja odločil, da ne podpiše običajnih trimesečnih avtorskih pogodb za sodelavke. Gre za novinarke, ki so jim jeziki omenjenih skupnosti materni in so bile zaradi tega tudi povabljene k ustvarjanju oddaje. So večinoma univerzitetne diplomirane novinarke, svoje delo opravljajo vestno in odgovorno, večina jih sodeluje pri oddaji od samega začetka – od januarja 2015.
Kakšne so bile pravne in družbene okoliščine, zaradi katerih je oddaja nastala? Med drugim je državni zbor leta 2011 sprejel deklaracijo, s katero so parlamentarne stranke skoraj soglasno priznale obstoj skupnosti v Sloveniji in pozvale vlado in druge ustanove, naj podprejo njihova prizadevanja za ohranjanje jezikov, kultur in identitet: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DEKL32
RTV Slovenija obvezuje tudi 4. člen zakona o RTVS z določbo, da mora javna radio-televizija »podpirati širjenje vednosti o drugih kulturah, ki so zastopane v Sloveniji, in njihovih predstavnikih«.
Z ratifikacijo Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin se je Slovenija zavezala, da bo podpirala tudi ohranjanje kultur in jezikov omenjenih skupnosti, nenazadnje tudi zaradi njihove številčnosti. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je bilo leta 2019 skoraj 13 odstotkov prebivalcev Slovenije rojenih izven njenih meja. https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/foreign-born-population/indicator/english_5a368e1b-en Omenjene manjšinske skupnosti se sicer združujejo v več kot 100 društvih, njihova pričakovanja glede medijskih vsebin na javni televiziji pa naraščajo.
V zadnjem obdobju se vrstijo pozivi Svetovalnega odbora za varstvo manjšin pri Svetu Evrope, naj javni mediji poskrbijo za ustrezno oddajanje v jezikih drugih manjšinski skupnosti, hkrati pa odbor opozarja, da morajo imeti pripadniki manjšin možnost prejemati informacije v svojih jezikih (5., 16., 89., 97., 118. in 122. točka Petega mnenja iz maja 2022 https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UN/5-mnenje-OKVNM/5.-Mnenje-o-izvajanju-OKVNM_slo.pdf
Ko sem o vseh omenjenih okoliščinah obvestila direktorja, nisem prejela argumentiranega odgovora, zakaj je sprejel odločitev, ki bo osiromašila oddajo. Med drugim je zapisal, da »RTV lahko honorarne sodelavce jemlje le v primeru, ko nima dovolj notranjih zmožnosti«, ter da delo prelagam na zunanje sodelavce oddaje.
Za oddajo bom po prehodnem obdobju, v katerem bodo predvajani prispevki, ki so jih sodelavke že pripravile, poskrbela sama – kot novinarka, redaktorica, urednica in voditeljica, kar bo oddajo vsebinsko in jezikovno okrnilo. Pravzaprav bo izgubila smisel, zaradi katerega je pred osmimi leti sploh nastala – da kakovostne manjšinske vsebine pripravljajo novinarji iz posameznih skupnosti, ki problematiko in njihove predstavnike najbolj poznajo, seveda ob upoštevanju najvišjih novinarskih profesionalnih standardov. Namesto, da bi jih v duhu priporočil Sveta Evrope zaposlili in oblikovali uredništvo novih manjšin po vzoru na HRT, je TVS odslovila zunanje sodelavke, ki so za objavljen prispevek prejemale po 100 evrov, kar na letni ravni skupaj znaša skupaj samo 8000 evrov.
Opozarjam sicer, da oddaje NaGlas! ne sofinancirata niti urad za narodnosti niti ministrstvo za kulturo, čeprav so tudi pripadniki etničnih skupnosti plačniki RTV prispevka.
Vse te okoliščine torej omogočajo arbitrarne odločitve, ki smo jim priča sedaj. Če so bila prejšnja vodstva TVS oddaji naklonjena in ji zagotovila delovanje, je zdaj situacija nasprotna. Najnovejša odločitev je torej tudi priložnost, naj se uredi sistemsko sofinanciranje oddaje NaGlas! po vzoru na druge manjšinske oddaje in v duhu priporočil Sveta Evrope. Le tako lahko zagotovimo, da formulacija iz 12 let stare deklaracije državnega zbora o položaju omenjenih narodnih skupnosti, da mora država zagotoviti njihovo prisotnost v javnih medijih, ne postane mrtva črka na papirju. Proti deklaraciji je leta 2011 glasovala le Slovenska nacionalna stranka.
Oddaja Naglas je samo leto dni po prvem predvajanju postala najbolj gledana oddaja v svojem terminu; je odlično sprejeta tako pri skupnostih kot v strokovni javnosti; je tudi ena redkih, ki ves čas celotno vsebino pripravlja tudi za spletno stran rtvslo.si in za družbena omrežja.
Če romsko oddajo ustvarjajo romski novinarji, če italijanske programe ustvarjajo italijanski kolegi, madžarske pa madžarski novinarji, res ne vidim tehtnih razlogov, da bi bilo v primeru ostalih v Sloveniji živečih etničnih skupnosti drugače.
Zahvaljujem se vam za objavo in vas lepo pozdravljam.
Saša Banjanac Lubej, urednica in voditeljica oddaje NaGlas!
