Referendum o Natu: odločajo naj argumenti, ne propaganda!

Mirovni inštitut in mnogi neodvisni posamezniki si že leta prizadevamo spodbuditi konstruktivno, strokovno utemeljeno razpravo o smiselnosti slovenskega vstopa v NATO, ki bi s soočenjem verodostojnih podatkov ter argumentov dala slovenskim volilcem in volilkam trdno osnovo za odločitev na referendumu o tem tako pomembnem vprašanju. Slovenski politiki so odprto razpravo o Natu vztrajno zavračali, nekateri vladni predstavniki so volilcem in volilkam celo odrekali pravico do referenduma. In v vsem tem času so brez kanca slabe vesti izvajali priprave in se dogovarjali o pogojih vključitve Slovenije v NATO. Celo datum podpisa Washingtonskega sporazuma naj bi bil že določen za 26. marec 2003 – uradni rezultati referenduma pa niti teoretično ne morejo biti znani pred 31. marcem!

Šele januarja 2003 se je slovenski parlament odločil razpisati referendum o vstopu v NATO – a namesto javne razprave smo dobili največjo manipulacijo z javnim mnenjem v slovenski zgodovini. V agresivni propagandni akciji, za katero je vlada iz denarja vseh davkoplačevalcev namenila več od vsote vseh kampanj za zadnje predsedniške volitve, zastopniki oblasti samo ponavljajo vnaprej pripravljene trditve. Ne ozirajo na strokovne ter z verodostojnimi viri utemeljene ugovore nasprotnikov in ne odgovarjajo na ključna vprašanja.

Navedimo le nekaj primerov:

• Vladni predstavniki vztrajno ponavljajo, da je obramba v evropskih nevtralnih državah dražja kot v članicah Nata – ne glede na to, kolikokrat navedemo podatke, kot jih, na primer, najdemo letopisu CIA za leto 2002: da izdvajajo evropske nevtralne države v obrambne namene povprečno 1,35%svojega BDP, evropske članice Nata pa povprečno 1,99%.
• Vladni predstavniki vztrajno ponavljajo trditev, da je »NATO dejavnik miru in stabilnosti« in da je prav severnoatlantsko zavezništvo zagotovilo »50 let miru v Evropi«; to je potvarjanje zgodovinskih dejstev: evropski mir – bolje, odsotnost vojne – v drugi polovici 20. stoletja je temeljil na strateškem ravnovesju med dvema vojaškima paktoma, NATOm in Varšavskim; zaradi jedrskega orožja vojna med tema dvema vojaškima blokoma ni bila mogoča, ker bi vodila v neizogibno obojestransko uničenje. Poudarjamo tudi, da komunističnega sistema ni zrušilo Natovo orožje, temveč smo to storili državljanke in državljani z gibanji za človekove pravice.
• Vladni predstavniki trdijo, in to je njihov ključni argument, da bo vojaška zveze Nato zagotovila prebivalcem in prebivalkam Slovenije varnost. Medtem pa se je že kar nekaj časa nazaj izkazalo, da resnična varnostna tveganja sedanjosti in prihodnosti niso obvadljiva s sredstvi, s katerimi razpolaga Nato; še huje: vstop v politično obremenjeno vojaško zvezo bi kvečjemu povečal možnosti, da tudi Slovenija postane tarča maščevalnega terorističnega napada!
• Vladni predstavniki vztrajno neposredno manipulirajo s povezavami med Evropsko unijo, članstvom v Natu in demokracijo, čeprav nobena tovrstna enosmerna povezava v resnici ne obstaja: predvsem ni povezave med članstvom v Natu in demokracijo, saj so v Natu bile in so še vedno izrazito nedemokratične države, prav tako pa so evropske demokratične države članice EU, članice Nata, obeh ali pa nobene.
• Vladni predstavniki nenehno poudarjajo domnevne ekonomske prednosti Nata, kljub temu, da analize kažejo, da se ekonomski položaj novih članic zaradi vstopa v Nato ni nič izboljšal. Verodostojne ocene iz tujine ugotavljajo, da zavrnitev vstopa v Nato ne bi negativno vplivala na slovensko gospodarstvo in na odločitve investitorjev.
• Vladni predstavniki tudi nenehno poudarjajo notranjo demkratičnost Nata, češ da bo Slovenija imela priložnost odločati o svoji in o svetovni prihodnosti le če bo “notri”. Medtem pa se je že pri vilniuški izjavi, ki je bila podpisana, ne da bi Slovenija imela kakršne koli formalne obveznosti, izkazalo, da so prav zaradi obstoječega ali nameravanega članstva v Natu majhne in tranzicijske države lahko izpostavljene izrazitemu izsiljevanju ene močne članice, v tem primeru ZDA.
• Vladni predstavniki nenehno strašijo z domnevno “izolacijo” če Slovenija ne bo vstopila v Nato in trdijo, da ja Nato “zgodovinska priložnost”, ki je ne smemo zamuditi. Medtem smo nasprotniki pokazali, da ni nobene potrebe po tem, da rinemo in drvimo v organizacijo, ki ima izrazito negotovo prihodnost, temveč je zgodovinska priložnost prav v tem, da se zares soočimo z vsebinskimi razlogi in zavrnemo članstvo v Natu.
• Vladni predstavniki trdijo, da je vstop v NATO pomemben, ker bi potrdil pripadnost Slovenije krogu zahodnih držav. Toda vstop v NATO v teh okoliščinah pomeni predvsem sklenitev zavezništva z ZDA. Ravno v teh dneh napovedani samovoljni napad na Irak zahteva razmislek pred nedeljskim referendumom, ali je res modro sklepanje zavezništva z državami, ki kršijo mednarodno pravo in postavljajo ultimate Združenim narodom. Slovenija naj se skupaj z ostalimi evropskimi državami odgovorno zoperstavi unilaterizmu ZDA in naj si bolj prizadeva za okrepitev skupne evropske zunanje in varnostne politike.

Še bi lahko naštevali trditve, ki smo jih nasprotniki slovenskega vključevanja v NATO že večkrat utemeljeno zavrnili, predstavniki oblasti pa jih vseeno ponavljajo še naprej v agresivni propagandni kampanji, v kateri ne manjka niti osebnih žalitev ali diskvalifikacij. Tako kot poteka silen pritisk na male države na mednarodni ravni, da podprejo vojno, tudi vladni predstavniki in nekateri njihovi zavezniki tokrat z vsemi sredstvi silijo državljane in državljanke, da podprejo vstop v Nato, ne glede na posledice. Takšne metode ne morejo biti sprejemljive v državi, za katero menimo, da je in da bi morala ostati demokratična.

Naj o slovenskem vstopu v NATO ne odloča denar ali glasnost argumentov, ampak utemeljenost argumentacije in njena verodostojnost.