Razprava o sovražnem govoru v Državnem zboru

V torek, 16. februarja, je na seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo DZ RS potekala razprava o problematiki sovražnega govora. Sejo sta sklicali Stranka modernega centra ter Socialni demokrati, na razpravo pa so bili povabljeni predstavniki civilnodružebenih iniciativ. Seje sta se udeležili tudi Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta in Metka Mencin Čeplak kot predstavnica Sveta za odziv na sovražni govor. Objavljamo njuna govora:

Neža Kogovšek Šalamon:
” Sovražni govor je govor, usmerjen zoper skupine, ki v družbi nimajo politične moči. Je govor podrejanja in zatiranja. Sovražni govor ni isto kot žaljivi govor. Če so sovražne besede usmerjene zoper skupine, ki imajo družbeno moč, potem ne gre za sovražni govor. Lahko gre za žaljivi govor, ki je tudi lahko pravno sankcioniran, ne gre pa za sovražni govor…

… Slovenija in sovražni govor: V evropskem kontekstu je slovenska posebnost v tem, da je prag za kazenski pregon najhujših oblik sovražnega govora postavljen zelo visoko. To pomeni, da je dovoljeno izreči skoraj vse. Kazenska zakonodaja je bila leta 2011 spremenjena tako, da je prag postavljen še višje kot prej.”
Prispevek v celoti

Metka Mencin Čeplak:
” Ne, sovražni govor ni izraz strahu pred njimi: objekt sovražnega govora je zgolj nadomestni objekt za to, kar nas zares ogroža. Je torej politično primeren grešni kozel za stiske in negotovosti v družbenem redu, kjer razpadajo javni podsistemi in kjer se načelo tekmovalnosti sprevrača v boj  vsakogar proti vsakomur in proti vsem…

… Zato svoboda izražanja ne more biti neomejena. Slovenska ustava ne zagovarja neomejene svobode izražanja,  tudi praksa evropskega sodišča za človekove pravice ne. Vendar pa ga slovenska pravna praksa praktično ne preganja; v državnem zboru, v novinarstvu in na družbenih omrežjih je svoboda govora neredko razumljena kot absolutna, pozivanje k odgovorni rabi javne besede pa kot nedopustno poseganje v svobodo izražanja.”
Prispevek v celoti