Različna obravnava ljudi glede na državljanstvo

Dne 15. novembra je skupina moških iz Maroka prispela ( skupaj z drugimi begunci ) z vlakom do Dobove. Bili so ločeni od ostalih beguncev in ni jim bilo dovoljeno nadaljevati pot proti Avstriji. Brez kakršnega koli pojasnila so bili odpeljani in nameščeni v Center za tujce Center v Postojni.

Obiskali smo Center za tujce, opazovali razmere in pogoje bivanja tam ter se pogovarjal z ljudmi različnih narodnosti, ki so bili tam zadržani. V času našega obiska je bilo pridržanih okoli 100 ljudi, med njimi 79 moških iz Maroka. Od teh jih je bilo 71 ločenih od večje skupine beguncev, ki so prišli na Dobovo z vlakom, 8 pa jih je potovalo samih izven koridorja in so tako bili v Slovenijo vrnjeni iz Avstrije. Drugi pridržani v Centru za tujce so bili iz Sirije, Iraka, Irana, Libanona, Egipta, Tunzije. Vsi so že v Grčiji dobili prepoved vstopa v schengensko območje.

Ni jasno, zakaj je policija sprejela odločitev, da jim omeji gibanje in na osnovi katere pravne podlage, saj ti Maročani niso imeli izrečene prepovedi vstopa v schengensko območje. Ta skupina Maročanov ni bila deležna neenake obravnave samo v primerjavi z drugimi begunci, ampak tudi v primerjavi z drugimi državljani Maroka, ki potujejo skozi Slovenijo. Okoli 160 jih je prispelo v Slovenijo le en dan pozneje, 16. novembra, in niso bili ločeni od drugih beguncev niti nameščeni v Center za tujce. Dovoljeno jim je bilo pot nadaljevati v koridorju z drugimi begunci.

Teh 79 moških iz Maroka je bivalo v Centru za tujce vsaj tri tedne. Dne 4. decembra jih je približno polovica bila izpuščenih iz te institucije, ostali pa v dneh, ki so sledili. Od prvega dne je bilo jasno, da bi jih slovenske oblasti lahko vrnile v Maroko samo v primeru prostovoljne vrnitve (na kar so pristali le 4 izmed njih). Ko je Hrvaška zavrnila prošnjo Slovenije, da jih sprejme nazaj na podlagi bilateralnega sporazuma o ponovnem sprejemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito (uradno 3. decembra), je Maročanom slovenska policija izdala “dovoljenje za zadrževanje” v Sloveniji za obdobje šestih mesecev, in jim omogočila, da so se vključili nazaj v koridor in skupaj z drugimi begunci nadaljevali pot v Avstrijo.