Raziskava o diskriminaciji na podlagi narodnosti, državljanstva, barve kože in religije

Problem, ki ga je naslavljala raziskava, je pomanjkanje preglednih, razčlenjenih in verodostojnih podatkov o obstoju diskriminacije glede na osebne okoliščine narodnosti, državljanstva, barve kože in religije. Zaradi zgodovinskih razlogov je namreč zbiranje osebnih podatkov, razčlenjenih po osebnih značilnostih posameznic_kov, kot je npr. »etnično poreklo«, v mnogih evropskih državah še posebej občutljivo vprašanje. A ker velik delež ljudi v Evropski uniji doživlja diskriminacijo, neenakost in socialno izključenost, so podatki o enakosti pomembno orodje pri spremljanju izvajanja zakonodaje in politik za spodbujanje enakosti in nediskriminacije ter napredka na terenu.

Diskriminacija na podlagi narodnosti, državljanstva, barve kože in religije je še posebej prisotna pri zaposlovanju in na delovnem mestu, v zdravstvu, pri dostopu do storitev, na stanovanjskem trgu, ter v upravnih postopkih. Diskriminacijo najpogosteje doživljajo osebe, ki jih obstoječa zakonodaja in večinsko prebivalstvo obravnavata kot tujce, še posebej močno prisotna je v odnosu do prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev, ki poročajo tudi o izkušnjah etničnega profiliranja s strani policije. Nekatere osebe so pogosto legitimirane zgolj zaradi svojega videza oziroma na podlagi barve kože in zato pripisanega statusa tujca.  Osebe poročajo, da doživljajo vsakodnevne negativne opazke v javnosti in sovražni govor na spletu. Tudi odnos do romske populacije kaže diskriminatorne prakse, še posebej na področju zaposlovanja in izobraževanja.

Neenako obravnavo po navadi spremljata še dve dimenziji, ki se pojavljata ne glede na obravnavano področje: predsodki in jezikovna pregrada. Predsodki vplivajo na diskriminatorne prakse in zavirajo enako obravnavo, slabše poznavanje ali nerazumevanje slovenskega jezika pa ljudem pogosto kljub formalnim pravicam še vedno onemogoča dostop do enake obravnave. Obravnavane osebne okoliščine seveda ne pomenijo, da gre nujno za tuje državljane_ke, saj se diskriminira tudi v Sloveniji rojene osebe zgolj na podlagi njihovega imena in priimka, jezika, barve kože, narodnosti ali religije.

Raziskava je pokazala, da gre pri diskriminaciji na podlagi barve kože, jezika in na podlagi religije pogosto za močno povezanost z diskriminacijo na podlagi narodnosti in državljanstva, kar pomeni, da oseba doživlja vsaj dve vrsti diskriminacije hkrati.

V Sloveniji se tematiko diskriminacije pogosto podcenjuje, primeri sankcioniranja diskriminatornih praks so redki, premalo je sistematičnih akcij osveščanja in sistematičnega izobraževanja proti predsodkom. Manjka javna razprava o tej tematiki. Država bi morala zagotavljati prostor in možnosti za osveščanje in odpravljanje diskriminacije. Predvsem pa manjka kvalitetnih podatkov o obravnavanem področju neenake obravnave, ki bi se zbirali po usklajeni metodologiji in longitudinalno.

Objavljeni članki o projektu:

• Raziskava Mirovnega inštituta pokazala velik obseg diskriminacije v Sloveniji, STA
• Raziskava Mirovnega inštituta pokazala velik obseg diskriminacije v Sloveniji, MMC, RTV SLO
• Boj proti diskriminaciji: Zakoni so eno, praksa pa drugo, Večer
• Diskriminacija po spolu je najbolj prepoznana, Delo

Infografika: