Revolucija, Zbornik 1. letnika DPU

“Revolucija v tem kontekstu torej najprej pomeni poskus, da bi omogočili vrnitev želji po mišljenju – ki pa si je, vsaj kar zadeva modernega človeka, žal ni mogoče predstavljati brez ideje ali “horizonta” (kot bi temu rekla Blochova generacija) revolucije. Skratka, eden ključnih ciljev ostaja tak, kakršen je bil v 80-ih: ohranitev politike, in sicer v dokaj širokem razponu razumevanja politike kot političnega mišljenja in političnega delovanja pa tudi in predvsem kot politične enkaosti! In zakaj? Preprosto zato, ker je prav politika (tudi zato govorim o antipolitiki) in sicer politika v pomenu političnega mišljenja, delovanja in tudi politične enakosti, “tisto”, kar je bilo v devetdesetih marginalizirano, izključeno, poraženo, če hočete, oziroma žrtvovano na domačijskem in družbotvornem oltarju očetnjave.” (Tonči Kuzmanić, Kontrauniverza, revolucija in politika, iz 1. zbornika DPU)