Policija, mediji, UZI in WTC (Antiglobalizem in terorizem)
“To ni družboslovni tekst. Prej je nekaj temu nasprotujočega in – kolikor mi je uspelo – tudi nasprotnega. To prav tako ni ne študija in ne štorija. Je pa arendtovska (Hannah Arendt) vaja v političnem mišljenju, ki sem si jo privoščil v lenobnih počitnicah prevročega julija in avgusta 2001. Nastala je, kajpada, v upanju na dobro politično (in ne družbeno!) življenje. Ne torej zato, da bi bila “koristna”. S koristnostjo naj se pečajo drugi. O neizmerni škodi, ki jo nenehno ustvarja “družbena koristnost” (ravno ta škoda je edenod načinov obstoja družbenosti) pa bom tukaj govoril večji del v opombah, kajti celovitejša študija o družbi in družbenem šele nastaja.” (iz Uvoda)
I. UZI-demonstracije
a) Napoved nevarno velikega dogodka
b) Politični pristop
c) Onadva in Mi: televizijsko barantanje
d) Pot do tja
e) Trenutek resnice
II. Elementi samorazumevanja
a) Zakaj je potrebno samorazumevanje?
b) UZI
III. Samorazumevanje policije: dva diskurza v enem
a) Poklic & poklicanost policaja
b) Vojaško-ekonomski diskurz
c) Protidemokratičnost reda in miru
d) Napada in obramba
e) Preventiva & higiena
f) Odgovornost policiji nadrejenih
g) Kaj smo ugotovili?
IV. Mediji
a) Televiziranje kot podružbljanje
b) Delovanje in obnašanje
c) Hrabrost za druge(ga): za TV in za družbo
d) Mediji in UZI
V. Družbeno bitje policist in policijska družba
a) Mentaliteta normalnosti in reda
b) Veliki nevaren dogodek
VI. Konec? Ne, gre za začetek!
a) Iztek postsocialistične legitimnosti
b) Možnosti političnega delovanja v postsocializmu
c) Happening
d) Ljubljana in Genova
e) Vita activa
Post scriptum
WTC – The West and the Rest
Literatura