Nova levica, Zbornik 4. letnika DPU

“Če razumemo levico kot pozicijo v prostoru, kot sem omenil pred nekaj časa, je formiranje države in strank, ki je z razkrojem političnega telesa odprlo nov politični prostor, nujni pogoj za nastanek levice. Imenovanje določene pozicije v političnem prstoru za levo ali levico oziroma reprezentacija temeljne delitve političnega prostora kot levice in desnice je stvar kontingence. Član angleškega parlamenta, ki je v 40. letih 17. stoletja ozjavil, da sta v ‘Hiši’ leva in desna stran, je bil odpeljan v zapor. Govoril je prezgodaj, predno je bil oblikovan politični prostor in predno je bila pripoznana politična odločitev.

V predstavniških institucijah med francosko revolucijo so se obstoječe in zvečine pripoznane politične delitve lahko izrazile v kategorijah leve in desne strani. Vendar so tej kategorizaciji nasprotovale tiste sile, ki niso bile pripravljene sprejeti obstoječih političnih delitev  in so hotele izbrisati politični prostor. Najbolj radikalni v teh skupinah so se razglasili za nepolitične, za antipolitiques, zaobljubljene domovini. Ironija politične zgodovine, na katero sem že opozoril, je, da so bila prav taka stališča pozneje označena za leva. Po ideološkem ključu. In prav zato je ideološki ključ zavajajoč. Kakršnekoli že ideološke pozicije zavzema levica, če v svojem delovanju ne ohranja odprtosti političnega prostora, preneha biti levica – ali pa se odpravlja na pot samouničenja. ” (Odlomek iz predavanja Tomaža Mastnaka)