Dolga pot domov. Reprezentacije zahodnega Balkana v političnem in medijskem diskurzu

“…1. maja 2004 je Slovenija kot prva (in še vedno edina) izmed držav, nastalih na prostoru bivše Jugoslavije, postala članica Evropske unije. S pridružitvijo veliki evropski družini je dokončno zbežala iz balkanskega prekletstva, kot je zapisal novinar španskega dnevnika El Pais  in se je hkrati, po prevladujočih razlagah slovenskih in tujih politikov, vrnila domov, v družbo zahodnoevropskih narodov, kamor je kulturno, zgodovinsko in civilizacijsko vedno sodila.

Vendar je res, da nista bili ne odpoved balkanski in jugoslovanski dediščini ne vrnitev domov dokončni in nedvoumni. Tako kot nista ne konec komunizma ne pridružitev vzhodnoevropskih, balkanskih in bivših socialističnih držav Evropski uniji popolnoma izbrisala obstoječih obrazcev izključevanja, sta pa omogočila preoblikovanje odnosov moči in vlog in s tem ustvarjanje nove podlage za izključevanje. Danes, ko se je Evropa kot pojem ali ideja ideološko skoraj povsem izenačila z Evropsko unijo, je članstvo v Uniji glavno legitimizacijsko sredstvo v teh procesih: izključujejo ali vključujejo lahko tisti, ki so že v Uniji, medtem ko so tisti, ki si za članstvo prizadevajo – ki so na poti v Evropo, ali tisti, ki jim možnost priključitve sploh ni dana (sosede eu), izključeni.”