Članek / Spodbijanje primerov dobrih praks na področju socialne in solidarnostne ekonomije, ČKZ
V 271. številki Časopisa za kritiko znanosti in novo antropologijo – ČKZ na temo solidarnostnih ekonomij je tudi prispevek Lane Zdravković in Tise Zavrtanik Drglin »Spodbijanje primerov dobrih praks na področju socialne in solidarnostne ekonomije«. Prispevek prinaša poročilo o projektu Socialna in solidarnostna ekonomija kot razvojni pristop k trajnosti v Evropskem letu za razvoj 2015 in naprej – SSEDAS, ki smo ga na Mirovnem inštitutu izvajali od februarja 2015 do januarja 2018.
Številka obravnava solidarnostne ekonomije oz. ekonomske pristope, ki se prek zadrug in drugih inovativnih demokratičnih in participatornih praks razvijajo kot alternativa hegemonskemu kapitalizmu. V svetu se solidarnostne ekonomije razširjajo že vsaj štiri desetletja, zlasti v državah Latinske Amerike ter Azije, medtem ko je v Sloveniji preporod solidarnostnih ekonomij zaznati predvsem v zadnjem desetletju. Avtorice in avtorji aktualne številke ČKZ se prek primerov dobrih praks ter na osnovi teoretskih in zgodovinskih premislekov solidarnostnih ekonomij spopadejo z opredelitvijo koncepta (solidarnostnih ekonomij versus socialna ekonomija) ter izpostavijo tiste vidike in prednosti, ki so (bili) naključno ali načrtno zamolčani, prezrti, napačno interpretirani in popačeni. S tem odgovarjajo na temeljno vprašanje: Kdo danes vodi agendo solidarnostnih ekonomij in zakaj? Prav tako prevprašujejo, ali so heterogene prakse nastajajočih kooperativ ali zadrug most, ki vodi k drugačni ekonomiji ali drugačnemuprodukcijskemu načinu, ali pa ostajajo zgolj t. i. tretja noga kapitalizma.
Poleg izvirnih prispevkov avtorjev Marte Gregorčič, Karoline Babič, Claudie Sanchez Bajo, Francija Avsca, Davida Ellermana, Renate Karba, Tomislava Tkalca, Matica Primca, Sabine Jelenc Krašovec, Nežke Struc, Katje Lihtenvalner, Lune J. Šribar, Barbare Predan, Gaje Mežnarić Osole, Jerneja Štromajerja, Matevža Pistotnika, Andreja Pavlišiča, Lane Zdravković in Tise Zavrtanik Drglin prinaša številka tudi prevode štirih temeljnih zadružnih dokumentov, ki so jih sprejele Mednarodna zadružna zveza, Mednarodna organizacija dela in Mednarodna organizacija industrijskih, obrtniških in storitvenih zadrug.
Več o številki.