Učinkovitost podpore ustvarjalcem na področju književnega ustvarjanja 2004-2011

Raziskovalno poročilo predstavlja prvo celovito analizo delovnih pogojev pisateljic in pisateljev ter prevajalk in prevajalcev na osnovi ankete. Namen raziskave je bil proučiti njihov položaj v vzajemnih učinkih založniške industrije in javnih podpornih mehanizmov. Z raziskavo smo se tudi oddolžili aktualnemu problemu širjenja atipičnih oblik zaposlovanja, prekarizaciji in vse večji revščini ljudi, ki delajo.

Na splošno se je pri književnem ustvarjanju pokazal generacijski premik od proze k poeziji. Ni tudi presenečenje, da se le ena petina anketirancev ukvarja izključno s pisanjem in/ali prevajanjem – vsi drugi imajo bodisi službo ali opravljajo dodatna dela. Umetniško boemstvo pa je stvar zgodovinske romantike. Večina dela od osem do deset ur med delovnimi dnevi in zelo redno ob vikendih in praznikih. Hkrati pa so se avtorski honorarji zmanjšali na petino vrednosti v zadnjih 60 letih.

Največ anketirancev ima status samozaposlenega, kar je tudi posledica dualnega trga dela – da mlajši težje najdejo redno zaposlitev. Zaposleni ne dosežejo v plačah povprečja po podatkih SURS za visokošolsko izobrazbo, upokojenci imajo najpogosteje pokojnino pod 1.000 €, a položaj samozaposlenih je od vseh najtežji. Dobra četrtina je imela leta 2011 dohodke pod pragom revščine. Po okvirni oceni so samozaposleni dobili v letu 2011 okoli 46 odstotkov povprečne mesečne bruto plače zaposlenega. Največja razlika prihaja v prispevkih za socialno varnost, zato se bodo največje negativne posledice pokazale šele v prihodnosti, ko se bodo ti ljudje upokojevali.
Najbolj ilustrativna ugotovitev zadeva zdravstveno stanje: samozaposleni imajo pogosteje trajne zdravstvene težave kakor nekoliko starejša skupina zaposlenih.

Raziskava je tudi pokazala, da so javni podporni mehanizmi izjemno pomembni za pisatelje in prevajalce. Ti v veliki meri izboljšujejo finančni položaj zlasti samozaposlenih oseb.

Sodelavca na projektu: Boris Mance in Aldo Milohnić