Temeljne pravice državljanov in tujcev v Evropski uniji

temeljne-pravice-stock-photo

Izhodišče projekta so hitro razvijajoči se pravni standardi na področju temeljnih pravic na nacionalni, evropski in globalni ravni ter njihovo prepletanje in součinkovanje. Intenzivna normativna dejavnost Evropske unije na področju temeljnih pravic povzroča vpeljevanje novih pristopov k temeljnim pravicam, s tem pa se pojavljajo tudi nove dileme in trenja med različnimi pravnimi normami in ravnmi pravne regulacije – pravom EU (vključno z Listino o temeljnih pravicah), nacionalnim pravom držav članic EU, sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in mednarodnim pravom.

Področja v pristojnosti EU, kjer je normativna dejavnost najbolj intenzivna in ki izrazito posegajo v temeljne pravice, so: 1) državljanstvo EU in svoboda gibanja državljanov EU, 2) migracije – vstop, prebivanje in vračanje tujcev v tretje države, 3) azil/mednarodna zaščita in 4) prepoved diskriminacije. Na teh področjih je bila v zadnjih petnajstih letih sprejeta vrsta sekundarnih pravnih virov, ki podrobno določajo nove zaveze držav članic na področju temeljnih pravic in krepijo zaščito posameznika pred arbitrarnimi posegi. Ker gre za področja, ki so tesno povezana z osebno integriteto in dostojanstvom osebe ter posledično z možnostjo uresničevanja njegovih/njenih temeljnih pravic, je vprašanje medsebojne skladnosti pravil na različnih ravneh izjemnega pomena.

Konkretno se bomo v projektu ukvarjali z vprašanjem, kakšen je pomen EU državljanstva za varstvo temeljnih pravic posameznikov; koliko veljave še imajo pogoji, katerih izpolnjevanje se zahteva za uresničevanje svobode gibanja in ali je svoboda gibanja zagotovljena tudi rastoči skupnosti istospolnih partnerjev, katerih zveza je pravno priznana, in njihovih družin. Vprašali se bomo, kakšen je vpliv protidiskriminacijskih direktiv EU in sodne prakse Sodišča EU, ki izhaja iz njih, na varstvo pred diskriminacijo v Evropi, pa tudi, kako preseči hierarhije enakosti, ki jih direktivi ustvarjata. V okviru migracij bomo obravnavali vprašanje, kakšne zaveze na področju človekovih pravic imajo EU in njene države članice pri izvajanju ekstrateritorialnega mejnega nadzora in ali so te zaveze ustrezno spoštovane. Na področju azila bomo obravnavali najbolj aktualna vprašanja in sicer najprej dostop do azilnega postopka, nato pa pospešene azilne postopke, ki predstavljajo večino vseh azilnih postopkov. Vprašali se bomo, ali jih je mogoče šteti za poštene in ali so prosilcem v teh postopkih zagotovljena učinkovita pravna sredstva. Nadalje bomo obravnavali vprašanje trenutne ureditve “delitve bremen” med državami članicami z vidika temeljnih pravic in normativnih sprememb, ki so na tem področju potrebne.

Namen projekta je navedene teme obravnavati presečno. To pomeni, da bomo v okviru projekta prepletali npr. vprašanja svobode gibanja in nediskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, vprašanje migracij in azila z vprašanjem nediskriminacije zaradi državljanstva, rase, etnične pripadnosti in veroizpovedi ter vprašanje EU državljanstva z vprašanjem migracij.

Projektni tim (SICRIS):

Neža Kogovšek Šalamon, vodja projekta
Irena Salmič



Izvedba

I. Raziskovalno delo

Delo na projektu je obsegalo: koordinacijo in organizacijo dela, raziskovalno delo in diseminacijske aktivnosti (pisanje člankov in konference). Raziskovalno delo je zajemalo spremljanje stanja in objav, zbiranje podatkov, finalizacijo vprašalnika in izvedbo 29 intervjujev na področju temeljnih pravic s predstavniki državnih in mednarodnih institucij, nevladnimi organizacijami in akademske sfere. Od tega je bilo 16 intervjujev opravljenih z akademiki, eksperti, predstavniki civilne družbe in delavci v EU institucijah (7 intervjujev s predstavniki civilne družbe, 6 s predstavniki raziskovalne in pedagoške sfere, 1 intervju s predstavnikom specializiranega državnega organa in 2 intervjuja z zaposlenimi v EU institucijah). Ti intervjuji so bili opravljeni po vprašalniku, sestavljenem iz petih sklopov: 1) temeljne pravice v EU, 2) EU državljanstvo in svoboda gibanja, 3) nediskriminacija, 4) migracije in 5) azil ter intersekcije med temi temami. Intervjuji so bili kvalitativni in so temeljili na polstrukturiranih vprašalnikih. Na podlagi intervjujev je bilo izdelano raziskovalno poročilo. Zatem je bilo opravljenih še 13 intervjujev s predstavniki upravnih enot na temo varstva temeljnih pravic oseb v različnih upravnih postopkih. Tudi na podlagi zapisov dodatnih 13 intervjujev je bilo pripravljeno raziskovalno poročilo.

V okviru projekta je bilo načrtovanih najmanj 8 znanstvenih prispevkov, doseženih pa je bilo 9 prispevkov. Posamezni članki, ki so nastali na podlagi raziskovalnega dela (analize literature in intervjujev), se tako ukvarjajo z eno od pod-tem raziskovalnega projekta oziroma z njihovimi intersekcijami, kot je bilo načrtovano.

II. Pisanje in objave

Znotraj prvega polja (EU državljanstvo in svoboda gibanja) se je podoktorska raziskovalka ukvarjala predvsem z analizo obstoječe literature na področju EU državljanstva, svobode gibanja in volilne pravice EU državljanov, ki uresničujejo pravico do svobode gibanja. V preteklih letih je sodišče EU izdalo nekaj sodb, v katerih je razvijalo vsebino in pomen EU državljanstva, vendar pa se je ta trend nadaljnjega razvoja v času trajanja podoktorskega projekta (julij 2014 – junij 2016) ustavil. Nove strokovne razprave v zvezi s pomenom EU državljanstva in svobode gibanja so se odprle šele v povezavi z izstopom Velike Britanije iz EU, do katere je prišlo po zaključku projekta, zato novih elementov razvoja v raziskavo ni bilo mogoče vključiti. Glede na navedeno “zatišje” na področju EU državljanstva in svobode gibanja se je projekt v okviru te teme osredotočal predvsem na intersekcijo svobode gibanja s prepovedjo diskriminacije zaradi istospolne usmerjenosti. Podoktorska raziskovalka se je osredotočila predvsem na vprašanje, ali je svoboda gibanja zagotovljena tudi rastoči skupnosti istospolnih partnerjev, katerih zveza je pravno priznana, in njihovih družin. Na tem področju je objavila dva znanstvena članka.

Znotraj področja nediskriminacije v času trajanja raziskovalnega projekta ni prišlo do večjih premikov na ravni EU. Tretja protidiskriminacijska direktiva, ki je v pripravi že od leta 2008, je še vedno blokirana in tudi novih objav s tega področja ni bilo veliko v mednarodnem strokovnem tisku. Ob spremljanju dogajanja na tem področju se je raziskovalka zato osredotočala na vprašanje posredne diskriminacije, sovražnega govora in na spremljanje sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Na osnovi analize in raziskovanja je pripravila tri znanstvene članke.

Znotraj področij migracij in azila se je raziskovalka ukvarjala s pristopom EU in tudi Slovenije k t.i. »migracijski« oz. »begunski krizi«. Glede na aktualno dogajanje, ko je prav v teku raziskovalnega projekta od septembra 2015 do marca 2016 čez Slovenijo potovalo skoraj 500.000 migrantov in beguncev, ki so v eni od držav članic EU nato zaprosili za azil, je bila druga polovica obdobja raziskovalnega projekta zelo osredotočena na ti dve temi. V letu 2015 in še zlasti 2016 so z nastankom krize problematični elementi evropske migracijske in azilne politike (dostop do azilnega postopka, delitev bremen in eksternalizacija mejnega nadzora ter spoštovanje temeljnih pravic v teh situacijah) postali še bolj očitni. Pri analizi dogajanja, literature in izsledkov intervjujev je tako raziskovalka obravnavala vlogo EU, proces eksternalizacije mejnega nadzora s strani EU na Zahodnem Balkanu in pravne vidike vzpostavitve t.i. »humanitarnega koridorja« v obdobju od septembra 2015 do marca 2016. Na osnovi analize je postajalo še bolj razvidno, da migracijskega in azilnega prava in politike EU ni mogoče misliti in analizirati strogo znotraj meja EU, temveč predvsem zunaj meja EU, vključno z Zahodnim Balkanom. Bistveni del politik EU na teh dveh področjih je namreč preprečevati vstop ljudem na ozemlje EU, to pa je tudi eden od ciljev EU pri njenem delovanju v soseščini. Na osnovi te ugotovitve in posledične analize je raziskovalka napisala članek z naslovom »Asylum institutions in the Western Balkans: Current issues«, ki je bil objavljen v prestižni mednarodni reviji International Migration. Članek se osredotoča na vlogo EU pri izgradnji azilnih institucij v teh državah z namenom vzpostavitve tamponske cone, ki naj bi pomagala preprečevati neregularne migracije v EU in zniževala število prošenj za azil.

Pri delu je raziskovalka obravnavala tudi vprašanje, na kakšen način prosilci za azil in migranti kot prava neuke in zaradi neznanja jezika šibke stranke uresničujejo svoje pravice v upravnih postopkih. Na tem področju je bila narejena dodatna že omenjena raziskava (13 intervjujev z uradniki na upravnih enotah), na tej osnovi pa je raziskovalka s soavtorico mag. Katjo Simončič napisala in v reviji Javna uprava objavila članek »Učinkovita interpretacija načela varstva pravic strank v upravnem postopku«.

V kontekstu »begunske krize«, ki se je odvijala v času raziskovalnega projekta, je podoktorska raziskovalka izsledke analize litrature in intervjujev povezala tudi z novimi pojavi na področju upravljanja migracij v EU, še posebej s »humanitarnim koridorjem«, katerega nastanek je odprl povsem nova pravna vprašanja na teme iz raziskovalnega projekta (dostop do azilnega postopka, delitev bremen, eksternalizacija mejnega nadzora in vidik temeljnih pravic). V drugi polovici leta je posledično z dr. Veroniko Bajt so-urejala elektronsko znanstveno monografijo z naslovom »Razor-Wired. Reflections on migration movements through Slovenia in 2015«. Za monografijo je napisala prispevek z naslovom »Legal implications of the ‘humanitarian corridor’«.

Na področju azila je raziskovalka identificirala skupino, ki je pri uresničevanju temeljnih pravic in v kontekstu evropskega azilnega sistema še posebej ranljiva, in sicer prosilce za azil z diagnozo HIV ali AIDS. O tem je napisala in objavila prvi znanstveni članek na to temo v Sloveniji, v angleškem jeziku, z naslovom »Asylum seekers and HIV/AIDS : legal issues, well-being and fundamental rights«.

V okviru polja nediskriminacije je raziskovalka v sodelovanju z lektorico za angleški jezik Agnes Bezeczky pripravljala angleško izdajo svoje doktorske disertacije (ki se ukvarja z diskriminacijo državljanov nekdanje SFRJ in izbrisom iz registra stalnega prebivalstva). Angleška izdaja disertacije je izšla leta 2016 pod naslovom »Erased: citizenship, residence rights and the constitution in Slovenia«, pri mednarodni založbi Peter Lang.

Raziskovalka je poleg navedenih devetih znanstvenih prispevkov objavila še šest strokovnih člankov.

III. Gostujoče raziskovanje in napredovanje v višji raziskovalni naziv

Od 5. maja do 5. junija 2016 je vodja projekta delovala kot gostujoča raziskovalka na Univerzi v Palermu (Dipartimento di Giurisprudenza, Sezione Diritto e Società). V okviru gostovanja je izvedla dve javni predavanji za doktorske študente v programu  »Diritti umani: evoluzione, tutela e limiti« in izobraževalnega programa »Clinica Legale per i Diritti Umani«.

IV. Konference in predavanja

Ves čas trajanja raziskovalnega projekta se je raziskovalka udeleževala vrste strokovnih srečanj, konferenc, posvetov in okroglih miz na teme projekta. Med njimi gre izpostaviti izvedbo vabljenega predavanja na povabilo OVSE-ODIHR, predavanji za sodnike v Skopju na povabilo Evropske komisije (TACSO instrument), vabljeno predavanje na King’s College London, predavanje na vabilo European Academy of Law na Bucerius Law School v Hamburgu in sprejeta prispevka na konferencah na Univerzi v Lancastru (VB) in Universidad CEU San Pablo (Španija).

Rezultati

Poročilo o kvalitativni raziskavi projekta »Temeljne pravice državljanov in tujcev v Evropski uniji«

A. Znanstveni in strokovni članki:

I. EU državljanstvo in svoboda gibanja:

  • Prihodnost temeljnih pravic v Evropski uniji: primer svobode gibanja mavričnih družin. Delavci in delodajalci, 2015, letn. 15, 1, str. 7-33.
  • Svoboda gibanja mavričnih družin v EU – trendi in izzivi. Pravna praksa, 16. 4. 2015, leto 34, št. 15, pril. str. I-VIII.

II. Nediskriminacija:

  • Sovražni govor kot uradno pregonljivo kaznivo dejanje. V: 1. dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja, Kranjska Gora, 9. in 10. april 2015. Zbornik 2015. 1. natis. Ljubljana: IUS Software, GV založba, 2015, str. 23-27.
  • Pravice istospolno usmerjenih oseb in njihovih otrok v praksi ESČP in Sodišča EU. V: Dnevi slovenskih pravnikov, 13.-15.10.2016, Portorož, Podjetje in delo, l. 42, št. 6/7.
  • Disparitetni učinek posredne diskriminacije v pravu Evropske unije in Sveta Evrope ter v slovenski sodni praksi. Pravnik, 2016, l. 71, št. 7/8, str. 523-546, 618-619.
  • Ustavni razlogi za prepoved referenduma o porokah istospolnih partnerjev. Pravna praksa, 18. 6. 2015, leto 34, št. 24/25, str. 15-16.
  • Erased: citizenship, residence rights and the constitution in Slovenia. Frankfurt am Main: Peter Lang, 2016. 371 strani.

III. Azil in migracije:

  • Asylum systems in the Western Balkan countries: current issues. International migration, Online ed., Dec. 2016, letn. 54, št. 6, str. 151-163.
  •  Učinkovita interpretacija načela varstva pravic strank v upravnem postopku, Javna uprava, 2015, letn. 51, št. 3/4, str. 73-94, 124.
  • Legal implications of the ‘humanitarian corridor’. V: Šalamon, N. K. (ur.), Bajt., V. (ur). ‘Razor – wired: reflections on migration movements through Slovenia in 2015’. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2016, str. 38-49.
  • Asylum seekers and HIV/AIDS: legal issues, well-being and fundamental rights. Medicine, law & society, 2016, vol. 9, št. 2, str. [85]-99.
  • Kakšna skupna azilna in migracijska politika?. Pravna praksa, 1. 10. 2015, leto 34, št. 38, str. 3.
  • Sporočilo ESČP državam glede ravnanja z begunci. Pravna praksa, 9. 10. 2015, leto 34, št. 39/40, str. 32–33.
  • Združitev družine – med restriktivnostjo državnih politik in pravico do varstva družinskega življenja. Pravna praksa, 5. 2. 2015, leto 34, št. 5, str. 20–21.
  •  Slovenia built a ‘corridor’ to move refugees straight through the country. Open Society Foundations, 2.2.2016.
  • Čas za vrnitev k osnovam. Pravna praksa, 1. 12. 2016, leto 35, št. 47, str. 3, z avtorj. sl. [COBISS.SI-ID 15314257]

 

B. Prispevki na konferencah in strokovnih posvetih:

  • »Effectiveness of the existing national, regional and international instruments« (vabljeni prispevek na konferenci »Balkan route and refugee crisis – What can CSOs do? What do we expect from the national governments and the EU?«, Beograd, 5. 10. 2015).
  • »International legal standards and OSCE commitments applicable to the current migration crisis in Europe« (vabljeni prispevek na konferenci »The migration crisis in the OSCE region: Safeguarding rights of asylum seekers, refugees and other persons in need«, Varšava, 12.–13. 11. 2015).
  • »Kritičen premislek sedanje ureditve prava EU na področju azila in migracij« in »ESČP in begunska kriza« (dva vabljena prispevka na konferenci 13. dnevi Evropskega prava, Ljubljana, 19. 11. 2015).
  • »Begunci in pravo: politike odzivanja na ‘begunsko krizo’ v luči načela pravne države« (prispevek na simpoziju »Kako misliti begunsko krizo«, Ljubljana, 12. 1. 2016. V: Mlekuž, A. (ur.). Kako misliti begunsko krizo: zbornik povzetkov, Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015, str. 12.)
  •  »The effects of humanitarian corridor on customary international law: emerging entry and transit rights« (prijavljeni in sprejeti prispevek na konferenci, Lancaster University, UK, 5.-7. 4.2016).
  • »How does law respond to increased migration movements to Europe?« (prijavljeni in sprejeti prispevek na mednarodni konferenci »Migration and Asylum: New Challenges and Opportunities for Europe«, 21.-22.4.2016, Universidad CEU San Pablo, Madrid).
  • »Challenges and pespectives for future integration policies: the case of Slovenia« (vabljeni prispevek na konferenci »New (im)migrants in the EU: facing the challenges of integration«, mednarodni znanstveni simpozij, Zagreb, 15. 2. 2016 : zbornik povzetkov. Zagreb: Goethe Institut, 2016, str. 13).
  • »LGBT people as refugees and immigration rights« (vabljeno predavanje na konferenci »Same-sex relationships and beyond: gender matters in the EU«, Hamburg, Bucerius Law School, 18.-19.4.2016).
  • »Negative aspects of wrongly tackled migrations: human rights breaches« (vabljeno predavanje na mednarodni poletni šoli »Refugees and ‘Refugees’: Challenge for the World, Not (Just) for Europe«, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 27.6.-1.7.2016).
  • »Sovražni govor v kazenskem zakoniku« (vabljeni prispevek, v: Mlekuž, A. (ur.). »Zakaj misliti begunsko krizo: Populizem, ksenofobija in sovražni govor«: zbornik povzetkov, Ljubljana, 8.3.2016. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016, str. 8).
  • Prispevek na okrogli mizi ob dnevu človekovih pravic »Pravice LGBT – človekove pravice« (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 10. 12. 2015).
  • »EU legislation and relevant documents on indirect discrimination« (vabljeno predavanje na mednarodni EU dalavnici ‘Workshop for judges on fight against discrimination’, Skopje, 26.–27. 2. 2015).
  • »Relevant European Court for Human Rights and Court of Justice of the EU case law on indirect discrimination (vabljeno predavanje na mednarodni EU dalavnici ‘Workshop for judges on fight against discrimination’, Skopje, 26.–27. 2. 2015).

 

C. Gostujoča predavanja:

  •  »The effects of humanitarian corridor on customary international law: emerging entry and transit rights?«, Università degli Studi di Palermo, Dipartimento di Giurisprudenza, Sezione Diritto e Società, 9. 5. 2016.
  • »LGBT people as refugees and immigration rights«, Università degli Studi di Palermo, Dipartimento di Giurisprudenza, Sezione Diritto e Società, 12. 5. 2016.
  • »Referendums on the human rights of minorities: same-sex marriage in Ireland and Slovenia« (vabljeno predavanje na seminarju, King’s College London, 14.1.2016, London).
  • »Upravno pravo s pravom tujcev in azilnim pravom« (predavanje v okviru obštudijske dejavnosti »Pravne svetovalnice LGBT«, Pravna Fakulteta, Ljubljana, 9. 2. 2015).
  • »Uvod v pravno varstvo beguncev« (predavanje v okviru obštudijske dejavnosti »Pravne klinike za begunce in tujce«, Pravna fakulteta, Ljubljana, 17. 11. 2015).

Financerji:

Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) arrs-logo-official