Sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji

Osnovne raziskovalne aktivnosti projekta potekajo v dveh smereh. Izvajalke in izvajalci bomo najprej preučili pojavnost sovražnega govora v slovenskem jeziku na odgovarjajočih delih globalnih spletnih družbenih omrežij (SDO). Na tej osnovi bomo identificirali, na katerih SDO in na katerih lokacijah (skupinah, profilih) je ta pojav najbolj prisoten in ga nato kvalitativno analizirali. Pri tem bomo razlikovali med sovražnim govorom v širšem, sociološkem smislu (in tudi ostalimi sorodnimi oblikami spornega komuniciranja na spletu), ter sovražnim govorom v kazensko-pravnem smislu. Kvalitativni analizi sovražnega govora na družbenih omrežjih bo sledila analiza meril, ki jih uporabljajo SDO pri odstranjevanju prijavljenih primerov domnevnega sovražnega govora in analiza indikatorjev odzivnosti – posebej hitrosti odstranjevanja, vrste (ne)odzivnosti (npr. avtomatska obravnava, prisotnost specifičnega pojasnila, popolna neodzivnost) in deleži odstranitev posameznih primerov sovražnega govora na osnovi prejetih prijav. Projekt preverja tudi, kako na odzivnost omrežij vpliva tip prijavitelja spornih vsebin. Ločiti je namreč treba obravnavo npr. običajnega uporabnika SDO, s strani ponudnika SDO pooblaščenega verodostojnega prijavitelja (»trusted flagger«) in obravnavo uradnih organov (npr. policija). Preliminarni podatki partnerja FDV, ki je za Slovenijo pridobil status verodostnega prijavitelja za vodilna SDO (Facebook, Twitter, Youtube) kažejo, da verodostojni prijavitelji bistveno hitreje dosežejo odstranitev spornih vsebin. Drugi tok aktivnosti bo obsegal analizo dejanskih in normativnih (v obsegu kot ga bomo uspeli pridobiti) kriterijev ponudnikov SDO pri odstranjevanju domnevnih primerov sovražnega govora (njihovo samoregulacijo v vlogi ponudnikov internetnih storitev) in odgovarjajočo primerjavo z ustavo RS ter kazensko-pravno ureditvijo na področju omejitev svobode govora v Sloveniji. V skladu s tem bo projekt naprej jasno opredelil sovražni govor v kazensko-pravnem pogledu, nato pa – med drugim tudi na podlagi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in usmeritev Sveta Evrope – obravnaval razmejitev med svobodo izražanja in prepovedjo sovražnega govora. V tem kontekstu bo opozoril na konceptualne težave, nedorečenosti, protislovnosti in nekonsistentnosti obstoječih zakonskih rešitev in s tem povezane pravne prakse. Obravnavali bomo tudi problematiko obravnave sovražnega govora kot kaznivega dejanja po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in sovražnega govora kot prekrška. Na osnovi mednarodnih aktivnosti projektne skupine – tudi članstva FDV v osrednjem mednarodnem združenju INACH (International Network Against Cyber Hate), ki na globalni ravni sistematično spremlja in obravnava spletni sovražnega govor ter svetuje pri sprejemanju politik, bodo ugotovitve postavljene tudi v mednarodni okvir.