Socialnoekološki dinamični modeli duševnega zdravja: breme kompleksne krize med zaposlenimi v kritičnih poklicih

Projekt Socialnoekološki dinamični modeli duševnega zdravja: breme kompleksne krize med zaposlenimi v kritičnih poklicih, sistematično analizira socialnoekološki kontekst duševnega zdravja zaposlenih v kritičnih poklicih  (zdravstvo, vojska, policija) v Sloveniji in Avstriji v času kompleksne krize z upoštevanjem dejavnikov tveganja in zaščite na individualni, mikro, mezo in makro ravni. Zaposlene_i v kritičnih poklicih so izpostavljeni visokemu tveganju za duševne motnje, kot so stres, izgorelost, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, saj se morajo na krizo odzvati prvi in se z njo takoj spopasti, običajno z velikimi časovnimi omejitvami za odzivanje in prilagajanje razmeram. Njihov odziv vpliva na splošni odziv družbe in države. Pandemija covid-19 je primer najnovejše kompleksne krize, ki je vplivala na družbe na različnih področjih družbenega življenja. V obeh državah je bila ugotovljena raziskovalna vrzel pri naslavljanju duševnega zdravja zaposlenih v KP. Da bi izboljšali njihovo prihodnjo pripravljenost in podprli njihovo odpornost, saj so družbeni steber v vsaki krizi, je potreben večdimenzionalni pogled na tveganja v kritičnih poklicih. Opazovali bomo socialnoekološki kontekst za trenutno in dolgoročno duševno zdravje zaposlenih v kritični poklicih, da bi razvili in preizkusili model dejavnikov, ki vplivajo na izide njihovega duševnega zdravja (stres, izgorelost, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja) v krizi (pandemija).

Projektne aktivnosti se vzporedno izvajajo v Sloveniji in Avstriji. Zbiranje podatkov bo torej potekalo v obeh državah. Z namenom doseči temeljna cilja bomo izvedli sledeče:

1) Ocenili bomo duševno zdravje zaposlenih v kritičnih poklicih (first responders) v času kompleksnih kriz. Poleg tega bomo z uporabo socialno-ekološkega modela opredelili dejavnike tveganja in zaščite za duševno zdravje zaposlenih v kritičnih poklicih v času kompleksnih kriz.

2. Upoštevali bomo pomen strukturno utemeljenih neenakosti med spoloma, ki še danes obstajajo v družbi in v opazovanih moško-središčnih in žensko-središčnih organizacijah (vojska, policija in zdravstvo), v kontekstu duševnega zdravja zaposlenih v kritičnih poklicih, in sicer v času kompleksnih kriz. Spol bomo uporabili kot analitično kategorijo v kombinaciji z drugimi makro-, mezo-, mikro- in individualnimi dejavniki v okviru socialno-ekološkega modela. Razvili in preizkusili bomo socioekološki model z dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje (tj. stres, izgorelost, anksioznost, posttravmatska stresna motnja in depresija) med zaposlenih v kritičnih poklicih.

Vodja projekta: izr. prof. dr. Janja Vuga Beršnak, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Pri projektu na MI sodelujeta Živa Humer in Franja Arlič.