Slovenski model migracijske politike: perspektive in možnosti države na schengenski periferiji

V drugi polovici 50. let se je zaključilo obdobje, ko je bila Slovenija izrazito emigracijska država. Najbolj intenzivna imigracija, predvsem iz nekdanjih jugoslovanskih republik, se je začela v drugi polovici 70. let. V 90. letih se srečujemo z naslednjimi značilnosti migracijskih gibanj: staranje prebivalstva oz. upadanje naravnega prirastka, prevlada imigracije nad emigracijo, imigracijska gibanja iz sosednjih območij in prevlada ekonomskih migrantov. Slovenija ima med državami pristopnicami k Evropski uniji najnižjo stopnjo mobilnosti. Ob vključitvi Slovenije v EU ni pričakovati večje emigracije iz Slovenije, vsekakor pa bo nova schengenska meja povzročila spremembe v migracijskih tokovih.

V okviru projekta Slovenski model migracijske politike: perspektive in možnosti države na “schengenski periferiji” podajamo priporočila, katerih namen je odpiranje novih pogledov in možnosti oblikovanja migracijske politike v Sloveniji. Pričenjamo s splošnimi priporočili, iz katerih izpeljemo konkretne predloge.

Splošna priporočila:
– oblikovanje celovite migracijske politike,
– vključevanje imigrantov v “novo družbo” in njihova prepoznavnost v javnem življenju,
– definiranje integracijske politike,
– vzpodbujanje medkulturne komunikacije in medkulturnega učenja,
– definiranje izobraževalnih programov.

Konkretni predlogi:
– mreža multikulturnih (komunikacijskih) hiš,
– skupina za pripravo integracijskih programov,
– informacijska kampanja (razpis za pripravo in izvedbo “info kampanje”),
– izobraževalni programi.

Vodja projekta: Simona Zavratnik Zimic
Sodelavci na projektu: Silva Mežnarič, Tatjana Pezdir, Vlasta Jalušič, Aldo Milohnić in Mojca Pajnik