SERENY – Krepitev pristopov za preprečevanje radikalizacije mladih v zaporih

Nečloveške razmere v zaporih, prenatrpanost in slabo ravnanje so dejavniki, ki lahko prispevajo k povečanju radikalizacije v evropskem zaporskem sistemu. V tem kontekstu se mladi odrasli zaporniki, stari od 18 do 29 let, štejejo za ranljive in izpostavljene tveganju radikalizacije, saj so še vedno v procesu razvijanja svoje identitete. Hkrati pa je čas, preživet v priporu, pomembna faza v življenju zapornika in to, kar se zgodi s tem času, lahko posamezniku pomaga spremeniti miselnost in vedenje. Zapori so lahko “motorji za pozitivne spremembe”, ki obsojencem ponujajo “drugo priložnost” (Jones, 2004; Horgan, 2010).

Poslanstvo in cilji

Zaradi vse večje potrebe po skupni politični strategiji in učinkovitih preventivnih ukrepih je cilj raziskovalnega projekta SERENY, ki ga financira EU, okrepiti intervencijske programe za preprečevanje radikalizacije mladih v zaporskih in probacijskih okoljih na evropski ravni. Na podlagi primerjalne ocene programov in praks preprečevanja radikalizacije mladih v osmih preučevanih državah bo sedem mednarodnih partnerskih organizacij razvilo konkretne predloge politik, ki bodo obveščali strokovnjake, državljane in zainteresirane strani v preučevanih regijah in zunaj njih. Cilj projekta SERENY je zlasti:

• spodbujanje sprejemanja na dokazih temelječih programov in praks za preprečevanje radikalizacije mladih v zaporih, ki upoštevajo mednarodno zakonodajo in standarde človekovih pravic ter zakonodajo in standarde EU in Sveta Evrope na področju človekovih pravic;
• zadevnim izvajalcem zagotoviti znanje in vpogled v primarne podatke in kvalitativne študije, ki omogočajo merjenje vpliva na razvoj posameznikov v smeri radikalizacije in iz nje;
• okrepiti sinergije med akademiki in praktiki, nevladnimi organizacijami na področju človekovih pravic, upravo zaporov in ključnimi akterji.

Kaj počnemo

Nedavno začeti raziskovalni projekt SERENY je bil namenjen razvoju na dokazih temelječega znanja o ukrepih za preprečevanje radikalizacije mladih in krepitvi zmogljivosti oblikovalcev politik za učinkovito strategijo preprečevanja, namenjeno mladim odraslim zapornikom, ki temelji na pristopu, osredotočenem na človekove pravice. Raziskovalno delo bo zajemalo empirične študije v osmih državah (Albanija, Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Slovenija in Španija), v okviru katerih bo izvedena celovita analiza podobnosti in razlik med različnimi nacionalnimi konteksti. Poseben poudarek bo na kvalitativni in kvantitativni analizi podatkov o individualni in psihološki razsežnosti procesov radikalizacije mladih in s tem povezanih preventivnih programov v zaporih in probacijskih ustanovah v petih državah (Albanija, Avstrija, Italija, Slovenija in Španija).

Katere koristi bo prinesel SERENY?

• Zaporski in probacijski upravitelji ter oblikovalci politik bodo imeli dostop do primerljivih podatkov, povezanih s programi za preprečevanje radikalizacije, in bodo našli smernice za izvajanje praks, ki spoštujejo človekove pravice mladih zapornikov v skladu z mednarodnimi standardi in standardi EU .
• Izvajalci, ki vsakodnevno delajo z ogroženimi mladimi, bodo bolje razumeli individualno razsežnost procesov radikalizacije, da bodo lahko pravočasno zaznali zgodnje signale radikalizacije in ukrepali ter zaščitili mlade pred nevarnimi govori, ki se prenašajo (zlasti na spletu), tako da jih bodo sčasoma vključili v konstruktiven dialog.
• Večja multidisciplinarna izmenjava idej, perspektiv, izkušenj in dobrih praks, ki bo prispevala k odprtemu dialogu o socialnih inovacijah v Evropi, ki bo obravnaval večplastne vidike pojava radikalizacije mladih.