Razvoj in implementacija izobraževalnih programov za sodnike in tožilce ter sodniške in tožilske pripravnike na področju nediskriminacije v okviru izobraževanja o človekovih pravicah

1. Ozadje
Direktivi Evropske unije na področju enakega obravnavanja temeljita na povečani potrebi po pravni zaščiti oseb v primerih diskriminacije zaradi spola, narodnosti, barve kože ali rase, vere in prepričanja, starosti, spolne pripadnosti ali invalidnosti na področju zaposlovanja. Direktivi temeljita tudi na povečani potrebi po pravni zaščiti oseb v primerih diskriminacije zaradi barve kože pri dostopu do javnih dobrin in storitev, kot so na primer izobraževanje, zdravstvene in socialne storitve. Poleg tega pa so pravila, ki prepovedujejo diskriminacijo, vsebovana že v različnih mednarodnih in nacionalnih sistemih za varstvo človekovih pravic, med katerimi je potrebno izpostaviti Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) in njen 12. protokol.

2. Finančna podpora
Izvedba projekta poteka v okviru akcijskega programa Evropske komisije za boj proti diskriminaciji v obdobju od 2001 do 2006, ki ga izvaja generalni direktorat za zaposlovanje in socialne zadeve, finančno pa ga podpirajo Evropska komisija, Štajerska regija Republike Avstrije, Zvezno ministrstvo za pravosodje Republike Avstrije, Apelacijsko sodišče v Gradcu, Štajerska zbornica delojemalcev, Ministrstvo za šolstvo, znanost in umetnost, Kapitalska banka AG in partnerji pri projektu. Za aktivnosti Mirovnega inštituta kot partnerja pri projektu del sredstev prispeva Zavod za odprto družbo.

3. Cilji
Primarni cilj projekta je izboljšanje de facto pravne zaščite oseb pri sojenju v primerih diskriminacije s pomočjo izobraževanja v pravosodju in seznanjanja s sodno prakso, z namenom zagotoviti objektivno pravilno obravnavo primerov diskriminacije.
S pomočjo sodelovanja z organizacijami na Madžarskem, Slovaškem in v Sloveniji in pod nadzorstvom Irskega centra za človekove pravice (Galway) avstrijski izvajalec projekta ETC promovira standardizirano uporabo protidiskriminacijske zakonodaje v navedenih državah upoštevajoč nacionalne sistemske in zakonodajne posebnosti.
Zaradi svojega statusa in vloge v družbi so pripadniki ciljne skupine (pravosodje) pomembni družbeni faktorji za oblikovanje znanja o pravu in odgovornosti, to pa je tudi razlog za izbor te ciljne skupine za izvedbo projekta.

4. Metode
Izobraževanje poteka v obliki seminarjev. Program izobraževanja je razdeljen na dva dela: splošni del, ki je skupen vsem državam partnericam v projektu (in drugim) ter posebni del, ki upošteva posebnosti v partnerskih državah in obravnava nacionalne zakonodaje in lokalne značilnosti na področju položaja manjšin in etničnih skupin.
Instrukcijska metoda temelji na priznanem modelu izobraževanja o človekovih pravicah »Orodja, Znanja in Drže« (Skills, Knowledge and Attitudes).
Program vključuje pravne vsebine s področij mednarodnih sistemov za zaščito človekovih pravic in evropskega prava ter praktične vsebine, kot so sporazumevanje, medkulturnost in kultura ter kulture sporazumevanja, ki so ena z drugo povezane.
Seminarje izvajajo pravni strokovnjaki v sodelovanju s predstavniki ciljnih skupin. Z namenom doseči standarde izobraževanja na področju človekovih pravic je prenos znanja podan skozi razpravo, delavnice in študije primerov.
Osrednji element in glavni cilj seminarjev je brezpogojni poskus posredovanja sporočila, da je vsak človek udeležen v procesu diskriminacije kot žrtev ali kot tisti, ki diskriminira in da sta poznavanje in razumevanje situacije v državi in občutek za enako ali neenako obravnavanje s strani sodnikov in tožilcev ključni za pravilne postopke in pravične odločitve. Zato je kritična razprava o lastnih držah in vrednotah nepogrešljiva zahteva pri seminarjih.

5. Namen
Za namen oblikovanja programa izobraževanja je bilo potrebno predhodno izdelati znanstveno študijo o predpostavkah protidiskriminacijske obravnave v udeleženih državah. Vsi partnerji pri projektu so pripravili študije o socialnem okolju v lastni državi, implementaciji mednarodnega prava in evropskih direktiv, o relevanti sodni praksi in o sistemu izobraževanja sodnikov in tožilcev ter sodniških in tožilskih pripravnikov. Zaključki, narejeni na podlagi teh študij, so oblikovani kot priporočila za izobraževalni program primeren za doseg zgoraj navedenih ciljev.
Študije bodo objavljene v knjigi.
Seminarje bodo spremljali materiali z vsebinami, ki doslej še niso bile obravnavane.
Seminarji so razporejeni po državah. Vsaka partnerska organizacija pripravlja seminarje v sodelovanju z državni institucijo, ki je pristojna za izobraževanje sodnikov in tožilcev ter sodniških in tožilskih pripravnikov. Namen tega sodelovanja je vzpostaviti trajen sistem izobraževanja na tem področju v vsaki od držav.
Namen projekta je tudi vzpostaviti skupino strokovnjakov na področju nediskriminacije, v katero so vključeni odvetniki, svetovalci, predavatelji in znastveniki, ki sodelujejo pri realizaciji seminarjev in oblikovanju programov. Pri tem je zaželjeno sodelovanje z že obstoječimi skupinami na tem področju.
V okviru projekta bo vzpostavljena tudi vsakomur dostopna informacijska internetna baza, ki bo vsebovala informacije o projektu, seminarjih in dogodkih, poleg tega pa tudi o literaturi, sodni praksi, zakonodaji, pravni pomoči, pravnih in drugih strokovnjakih na tem področju.

6. Aktivnosti
Nekatere aktivnosti so se odvile že v pripravljalni fazi projekta. 31. januarja 2004 je bil izveden pilotski seminar za sodniške pripravnike v organizaciji ETC.
28. in 29. maja 2004 in 29. in 30. julija 2004 so se vsi projektni parterji sestali v Gradcu z namenom oblikovanja programa seminarja skupaj s predstavnikom Vrhovnega sodišče Republike Slovenije in Apelacijskega sodišča v Gradcu.
V procesu oblikavnje programa seminarja so se odvijali intenzivni razgovori v vsaki od partnerskih držav s predstavniki ciljnih skupin. Rezultati so na voljo pri vsaki od partnerskih držav.
15. novembra 2004 je ETC gostil okroglo mizo strokovnjakov, odprto za javnost. Razprava je vsebovala teme, kot so na primer: kakšno dodatno vrednost prinaša nova zakonodaja, kako se sodni in zunajsodni postopki dopolnjujejo oziroma si konkurirajo ter temeljna vprašanja o kritiki direktiv in njuni implementaciji v avstrijskih zakonih. Pri okrogli mizi so sodelovali pravniki, predstavniki delojemalcev, zagovornik načela enakosti, predstavniki univerze in politiki.