Primerjalna analiza razvoja kulture v izbranih evropskih mestih
Kulturna politika | Trajanje projekta: 1. 6. 2008 - 1. 6. 2009
Metodološko je bil raziskovalni projekt zasnovan kot primerjalna analiza dostopnih virov ter podatkov, ki smo jih zbrali z elektronsko anketo in s poglobljenimi pol-strukturiranimi intervjuji (v primeru mest v ožji regiji). Delo raziskovalne skupine je potekalo v petih sklopih:
1. primerjalna analza razvoja kulture v izbranih slovenskih mestih;
2. primerjalna analiza razvoja kulture v izbranih mestih v regiji;
3. anketna raziskava kulturnih politik evropskih mest;
4. podrobna analiza razvoja kulture v izbranih evropskih mestih;
5. končno poročilo, predstavitev in zaključek projekta.Pri prvem sklopu je bil poudarek na analizi kulturnih politik dveh slovenskih mest – Kopra in Maribora. V drugem delu smo opravili daljše pogovore z nekaterimi predstavniki oddelkov za kulturo pri mestnih upravah in nekaterimi predstavniki kulturnih organizacij v izbranih mestih v regiji – Trstu, Gradcu in Zagrebu – ter zbrali in analizirali dostopno gradivo (strateške dokumente, statistične podatke, poročila itn.). Tretji sklop je bil najbolj zahteven del projekta, saj smo si z njim zastavili dokaj ambiciozno nalogo, da na podlagi anketne raziskave zberemo podatke in pripravimo pregledno primerjalno analizo kulturnih politik kar največjega števila evropskih mest. V ta namen smo pripravili anketni vprašalnik, ki so ga prejeli predstavniki oddelkov za kulturo v 95 evropskih mestih. Odziv je bil nad pričakovanji: zbrali smo 33 vprašalnikov (35% vseh, ki so prejeli vprašalnik). Na podlagi kvalitativne in kvantitativne analize odgovorov ter obdelave zbranih gradiv (strategij razvoja kulture v mestih, poročil in evalvacij) in strokovne literature smo pripravili pregledno primerjalno analizo osnovnih kazalcev razvoja kulturnih politik v izbranih evropskih mestih. V četrtem sklopu smo pripravili poglobljeno analizo kulturnih politik treh izbranih mest iz širšega evropskega prostora, ki so geografsko razporejena na osi sever – osrednji del – jug. Po tehtnem premisleku in na podlagi razpoložljivih informacij (iz anketne raziskave in iz strokovne literature) smo za ta del izbrali Helsinke, Bern in Barcelono. Delo na raziskavi smo sklenili s pripravo končnega poročila, v katerem predstavljamo opravljeno delo in ugotovitve iz raziskave.
1. primerjalna analza razvoja kulture v izbranih slovenskih mestih;
2. primerjalna analiza razvoja kulture v izbranih mestih v regiji;
3. anketna raziskava kulturnih politik evropskih mest;
4. podrobna analiza razvoja kulture v izbranih evropskih mestih;
5. končno poročilo, predstavitev in zaključek projekta.Pri prvem sklopu je bil poudarek na analizi kulturnih politik dveh slovenskih mest – Kopra in Maribora. V drugem delu smo opravili daljše pogovore z nekaterimi predstavniki oddelkov za kulturo pri mestnih upravah in nekaterimi predstavniki kulturnih organizacij v izbranih mestih v regiji – Trstu, Gradcu in Zagrebu – ter zbrali in analizirali dostopno gradivo (strateške dokumente, statistične podatke, poročila itn.). Tretji sklop je bil najbolj zahteven del projekta, saj smo si z njim zastavili dokaj ambiciozno nalogo, da na podlagi anketne raziskave zberemo podatke in pripravimo pregledno primerjalno analizo kulturnih politik kar največjega števila evropskih mest. V ta namen smo pripravili anketni vprašalnik, ki so ga prejeli predstavniki oddelkov za kulturo v 95 evropskih mestih. Odziv je bil nad pričakovanji: zbrali smo 33 vprašalnikov (35% vseh, ki so prejeli vprašalnik). Na podlagi kvalitativne in kvantitativne analize odgovorov ter obdelave zbranih gradiv (strategij razvoja kulture v mestih, poročil in evalvacij) in strokovne literature smo pripravili pregledno primerjalno analizo osnovnih kazalcev razvoja kulturnih politik v izbranih evropskih mestih. V četrtem sklopu smo pripravili poglobljeno analizo kulturnih politik treh izbranih mest iz širšega evropskega prostora, ki so geografsko razporejena na osi sever – osrednji del – jug. Po tehtnem premisleku in na podlagi razpoložljivih informacij (iz anketne raziskave in iz strokovne literature) smo za ta del izbrali Helsinke, Bern in Barcelono. Delo na raziskavi smo sklenili s pripravo končnega poročila, v katerem predstavljamo opravljeno delo in ugotovitve iz raziskave.
Vodja projekta: Aldo Milohnić
Sodelavki na projektu: Sabina Avtor in Maja Breznik
Rezultati
V času enega leta, kolikor je trajalo delo na projektu, smo zbrali obsežno dokumentacijo o kulturi v večjih evropskih mestih, ki je lahko dragoceni vir informacij za prihodnje raziskovalno delo. Tiskane publikacije (vključno z obsežnim končnim poročilom raziskovalnega projekta) so tudi javno dostopne v knjižnici Mirovnega inštituta.
Financerji:
Mestna občina Ljubljana