Politični in medijski populizem: “begunska kriza” v Sloveniji in Avstriji
V raziskavi preučujemo povezave med političnimi strankami, mediji in populizmom na primeru t. i. »begunske krize« (od 2015-2016 do danes) v dveh državah na osrednjem in severnem koncu balkanske poti, tj. Sloveniji in Avstriji. Konceptualno in zgodovinsko ozadje raziskave je erozija »strankarske demokracije« in pojav »populistične demokracije«, ki jo zaznamuje zaton klasičnega političnega vodenja, porast »infotainmenta« in naraščanje populističnih ekstremističnih političnih sil, ki so uperjene proti različnim »drugim«. Odzivi na migracije, na begunce in begunke, ki so bežali in še vedno bežijo v evropske države po balkanski poti iz vojnih in ekonomsko opustošenih območij predvsem na Bližnjem vzhodu, kažejo na porast »izključevalnega populizma« po vsej Evropi, vključno s Slovenijo in Avstrijo, ko so ljudje na begu portretirani kot nevarni, kulturno deviantni in kot grožnja nacionalni varnosti in ideji države blaginje.
Projektna stran: https://www.mirovni-institut.si/pop-med/
Vodja projekta: Mojca Pajnik
Sodelavke_ci:
- Emanuela Fabijan
- Mojca Frelih
- Otto Penz
- Marko Ribać
- Birgit Sauer (vodja raziskovalne skupine na Dunaju)
- Neža Kogovšek Šalamon
- Iztok Šori
- Daniel Thiele
- Nejc Berzelak
- Simona Zavratnik
- Tjaša Turnšek
- Majda Hrženjak
Izvedba
Raziskovalni projekt predlaga izvirno preučevanje »politično medijskega populizma«, kar utemeljuje na predhodnih raziskavah partnerjev pri projektu o medijskem in internetnem populizmu (Pajnik in Sauer, 2017). Raziskava vključuje analizo: a) trendov v politiki in pravu in oblikovanje politik, b) trendov v medijih in novinarstvu, in c) mnenja javnosti o migracijah v primerjalni perspektivi. V analizi se osredotočamo na populistične produkcije »politike strahu« in obravnavamo afektivnost in čustvovanje ljudi oziroma ugotavljamo, kako se pretvarja strah pred socialno in ekonomsko recesijo v jezo in sovraštvo proti migrantom. Osrednjega pomena za analizo je dinamična povezava med političnimi strategijami in reprezentacijami ter praksami medijev, t. i. »medijsko-politični paralelizem«, tudi za ugotavljanje, kako se diskurzi v pravnem, političnem in novinarskem polju odražajo v javnem mnenju.
Raziskava prispeva k razvoju znanosti z oblikovanjem inovativnega pristopa k raziskavam populizma in »izključevalnega populizma«, ki združuje naslednje pristope: a) interdisciplinarnost b) občutljivost za razlike, c) spremljanje politik in okvirjanje ter d) primerjalni epistemološki pristop, skupaj s pristopom mešanih metod. Z novim teoretičnim in empiričnim znanjem se pričakuje, da bodo rezultati vplivali na raziskave na področju politologije in komunikologije, zlasti študije populizma, rasizma, medijev in politike, čustev in politike, pa tudi bolj splošno, na študije demokracije in demokratičnih procesov.
Rezultati
- Frame analysis of civil society documents in the period 2015-2018 (Case of Slovenia), Report, Marko Ribać, 2020
- Review of Slovenian media system (with a detailed focus on four media outlets: Delo, Slovenske novice, RTV Slovenija and POP TV) Report, Marko Ribać, 2020
- Review of existing survey data on migration and populism in Austria and Slovenia, Report, Marko Ribać, 2021
Partnerji:
- Universität Wien
Financerji:
- Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
- FWF Der Wissenschaftsfonds
