Moškosti, enakost, skrbstvene prakse – MESP

Projekta se umešča v presečišče feminističnih teoretizacij sistemov blaginje, ki postavljajo koncept skrbi v središče analiz družbenih neenakosti, in kritičnih študij moških in moškosti, ki  širijo študije spola od usmerjenosti izključno v analizo žensk v raziskovanje relacijske spolne dinamike in heterogenosti znotraj kategorij moškosti in ženskosti. Tri razsežnosti skrbi (stroški, delo in odgovornosti) so v blaginjskih sistemih različno porazdeljene med različne institucionalne domene (državo, trg, družino in skupnostjo). Kljub izrazitim demografskim, družbenim in ekonomskim spremembam ostaja vključenost moških v skrbstveno delo nizka (tako zasebno kot profesionalno), kar predstavlja osrednji vir ‘patriarhalnih dividend’. Vendar se vizija skrbi kot univerzalne človeške norme, ki zadeva tako moške kot ženske, kaže kot ključna ne le za spoprijemanje z naraščajočim skrbstvenim deficitom v starajočih se družbah, temveč tudi za enakost spolov, vključujoče državljanstvo in skrbno demokracijo. Enakost moških v skrbstvenem delu problematizira tradicionalne spolne ideologije in odpira prostor za prevpraševanje konceptov moškosti in ženskosti ter razmerij med  ‘produkcijo’ in ‘reprodukcijo’, javnim in zasebnim, politiko in intimnostjo, kot so vzpostavljeni v kapitalizmu. Vključevanje moških v skrb je kompleksno in ga lahko strnemo v tri glavne razsežnosti: prva se nanaša na pomen moškosti v kontekstu  hierarhičnih in kompetitivnih razmerij med moškimi, zajetih v konceptu hegemonih/multiplih moškosti. Druga se osredotoča na to, da ekonomsko preživljanje družine predstavlja dominantni model moškega skrbstvenega dela, kar omejuje obseg in vrste skrbi, ki jih izvajajo moški. Tretja razsežnost zadeva simbolno povezovanje skrbstvenega dela z ženskostjo, šibkostjo, podrejenostjo kot antitezami hegemone moškosti. Na empirični ravni je cilj projekta raziskati skrbstvene prakse moških v zasebnem in poklicnem skrbstvenem delu in odgovoriti na vprašanja: V kakšnih okoliščinah moški prevzemajo skrbstvene odgovornosti? Ali se moški soočajo s podobnimi težavami kot ženske, kadar prevzamejo plačane ali neplačane skrbstvene odgovornosti? Kako moški, ki izberejo skrbstveno delo v zasebnem življenju ali v feminiziranih skrbstvenih poklicih, usklajujejo to ‘transgresijo’ spolnih norm z normami hegemone moškosti? Kako se transformirajo norme in prakse skrbstvenega dela, ko ga izvajajo moški? Glede na to, da se podatki o spolni delitvi skrbstvenega dela večinoma nanašajo na skrb za otroke in delitev gospodinjskega dela v heteroseksualnih družinah, je cilj projekta raziskati participacijo moških v heterogenih geografijah skrbi. Teoretsko je namen projekta prispevati k razširitvi koncepta skrbi, da bi naslovil pogoje kompleksnih in pluralnih družbenih realnosti in presegel esencialistične predpostavkam. Raziskava je pomembno v družbenem, praktičnem in javnopolitičnem smislu ker prispeva k raziskovanju novih perspektiv države blaginje (udeležba moških v skrbi).

Projektni tim (SICRIS):

Majda Hrženjak, vodja projekta
Aleksandra Kanjuo Mrčela
Branko Bembič
Iztok Šori
Mojca Frelih
Živa Humer

Partnerji:

Projektno skupino sestavljajo raziskovalci in raziskovalke iz Mirovnega inštituta (koordinator projekta) in Univerze v Ljubljani – Fakultete za družbene vede (projektni partner): Majda Hrženjak (vodja projekta); Aleksandra Kanjuo Mrčela; Branko Bembič, Mojca Frelih, Živa Humer in Iztok Šori.

Financerji:

ARRS - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije