Mesto za vsakogar – Odgovorno delovanje za vključujoče lokalne skupnosti (CIFER)

Izhodišče projekta je razumevanje, da so integracija migrantskega prebivalstva in protirasistične politike same po sebi povezane in morajo nujno iti z roko v roki. Projekt bo prispeval k izvajanju Akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu (EU Anti-racism Action Plan), osredotočil se bo na intersekcijske oblike rasizma in nestrpnosti ter vključeval tiste skupine, ki so najbolj ranljive na križišču diskriminacije, ter spodbudil vključena glavna mesta, da postanejo vidna v krogu evropskih prestolnic vključenosti in raznolikosti ter da se Ljubljana, Zagreb in Budimpešta pridružijo European Coalition of Cities Against Racism (ECCAR). Projekt bo gradil na dejstvu, da je lokalna raven pomembna in da je treba mobilizirati regionalno in lokalno raven za pomemben vpliv na terenu. V tem kontekstu bo projekt obravnaval tudi vpliv pandemije Covid-19 na te skupine v smislu nestrpnosti, rasizma, ksenofobije, diskriminacije.

Specifični cilji projekta so:

1.) Opolnomočiti migrantsko skupnost in posebej ranljive skupine, ki doživljajo intersekcijsko rasno diskriminacijo, tako da postanejo njihove potrebe vidne in legitimne, ter podpreti njihovo poznavanje pravic in delovanje, da bi dosegli večjo udeležbo, zaščito in dostop do storitev;

2.) Okrepiti zmogljivosti lokalne, izobraževalne in NVO skupnosti, ki delajo z migranti in drugimi ranljivimi skupinami, z izboljšanjem njihovega znanja o strukturnem rasizmu, uperjenem proti migrantom (s posebnim poudarkom na intersekcijski rasistični diskriminaciji) in njihovih veščin, da postanejo relevantni akterji pri ustvarjanju in izvajanju protirasističnih politik;

3.) Povečati motivacijo in pripravljenost lokalnih, izobraževalnih in NVO skupnosti za odzivanje in posredovanje v primerih rasizma, ksenofobije in nestrpnosti z uporabo pristopa navzočih opazovalcev (bystanders approach);

4.) Graditi koalicije in zaupanje med migrantsko, lokalno (zlasti lokalnimi oblastmi, socialnimi in športnimi subjekti, kulturnimi ustanovami), izobraževalno in NVO skupnostjo za spodbujanje protidiskriminacije in vključevanja znotraj in zunaj institucij;

5.) Pripraviti teren za izdelavo in izvajanje akcijskih načrtov za boj proti rasizmu na lokalni in nacionalni ravni ter tako prispevati k izvajanju Akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu.

 

Izzivi, ki jih projekt naslavlja:

1: Migrantska skupnost potrebuje zaščito pred nestrpnostjo, rasizmom, ksenofobijo in diskriminacijo, zlasti na podlagi rasnega ali etničnega izvora, barve kože, vere, spolne usmerjenosti, spolne identitete.

2: Lokalne skupnosti potrebujejo orodja in usposabljanje senzibilnosti, da bi omogočili izobraževanje in ozaveščanje administrativnega in strokovnega osebja v lokalni upravi in ​​službah ter lokalnih oblikovalcev politik. Podobno izobraževalna skupnost (šolsko osebje, ravnatelji, učitelji, vzgojitelji, centri za izobraževanje odraslih) prav tako potrebuje orodja in usposabljanje za občutljivost, da jim olajša srečanja z novimi migrantskimi člani njihove skupnosti in opolnomoči njihove že obstoječe dobre prakse integracije in medkulturnega izobraževanja. Nevladnim organizacijam primanjkuje zmogljivosti in znanja o zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji ter mehanizmih prijavljanja, da bi lahko prispevale k ustvarjanju in izvajanju protirasističnih politik, potrebujejo tudi močnejše zmogljivosti in boljše znanje, da bi bile močne zagovornice ranljivih skupin, in jim pomagale pri zastopanju in prijavljanju.

3: Neukrepanje lahko prepoznamo tako v predsodkih kot pomanjkanju znanja in veščin ter odsotnosti protirasističnih akcijskih načrtov na lokalni in nacionalni ravni v Sloveniji, na Hrvaškem in Madžarskem. Raziskave kažejo, da lokalne, izobraževalne ali nevladne skupnosti v kulturnih srečanjih pogosto ne ukrepajo, ker ne vedo, kako se odzvati ali posredovati v rasističnih, diskriminatornih, nestrpnih, ksenofobnih dejanjih.

4: Na lokalni ravni mest Ljubljana, Zagreb in Budimpešta ugotavljajmo nezaupanje med migrantsko skupnostjo in lokalno skupnostjo (zlasti lokalnimi oblastmi in uradniki), medtem ko številni projekti in študije kažejo, kako pomembno je sodelovanje vseh deležnikov na lokalni ravni za doseganje rezultatov tako v integracijski kot protirasistični politiki.

5: Lokalne skupnosti potrebujejo trdno politično podlago za reševanje vprašanj rasizma in rasistične diskriminacije. Treba je zgraditi (skupaj z deležniki) okvir in smernice za protirasistične akcijske načrte na lokalni ravni, kot to svetuje dokument EU protirasistični akcijski načrt 2020–2025, da bi spodbudili države, da sprejmejo take politike na nacionalni ravni. Ljubljana, Zagreb in Budimpešta še nimajo protirasističnih politik ali akcijskega načrta za boj proti rasizmu. Ena od razlag za takšno stanje je bila, da gre za dolgotrajen in zahteven proces (za katerega zaposleni niso dovolj usposobljeni), ki je na koncu odvisen od politične volje mestnega sveta. Tako je cilj povezati prizadevanja deležnikov v teh treh mestih za pripravo predloga mestnega akcijskega načrta, pri tem pa se učiti od mest, ki ga že imajo: Malmö in Pariz.

Partnerji:

• Mirovni inštitut – koordinator
• Centar za mirovne studije, Hrvaška
• Menedek, Madžarska
• France Terre d’Asile, Francija
• Malmö Universitet, Švedska

Financerji:

• Ministrstvo za javno upravo (Sklad za NVO)
• Evropska komisija, Citizens, Equality, Rights and Values Programme (CERV)